1964 se je začelo z »Zaroto«
Vesna Marinčič, Mladina, 18. 1. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
1964 SE JE
ZAČELO
Z »ZAROTO«
Viba film snema celovečerni umetniški film »Zarota«, za katerega je napisal scenarij Primož Kozak. Režiser: Franci Križaj, njegov asistent in umetniški svetovalec pri filmu: Taras Kermauner, snemalec: Ivan Marinček, scenograf: ing. arh. Niko Matul in šest glavnih vlog: Štefka Drolčeva, Vladimir Skrbinšek, Lojze Rozman, Branko Pleša, Dare Ulaga, Duša Počkajeva. Montaža: Vojko Duletič.
Ena izmed telefonskih številk Filmservisa: Viba film. »Zarota«! se odločno glasi v telefonu. Če ne bi vedela, da je to naslov novega slovenskega filma, bi si domišljala, da sem odkrila najnovejšo afero ali tragedijo slovenske kinematografije. Kajti Viba film je sedaj naša edina nada in up, edino slovensko podjetje za snemanje domačih filmov.
Ekipa »Zarote« je začela snemati 20. decembra lani in bo končala delo 5. februarja. Glavna prizorišča so pisarne, stanovanja, torej atelje. Tako snemanje ni odvisno od muhavosti vremena in teče točno po načrtu. Film bo stal 60 milijonov din, torej polovico »Samorastnikov«. Scenarij je filmska priredba Kozakovih »Dialogov«, ki jih je lani v Križankah uprizoril Oder 57 v režiji Francija Križaja in Tarasa Kermaunerja. Slednja dva sta že takrat začela premišljevati o filmski upodobitvi te moderne drame iz časa stalinizma, absolutne oblasti. Scenarij za »Zaroto« so pripravili vsi trije: avtor »Dialogov« in režiserja, ki sta jih postavila na oder. V nasprotju z gledališkimi vlogami so filmske povzdignjene v višji in pomembnejši politični in družbeni položaj.
Kratka vsebina »Dialogov«: profesor klasične filologije Hayman (na Odru 57 ga je igral Janez Rohaček) in novinar Sigismund (Dare Ulaga) sta obtožena, da sta minirala kanal. Oblast je namreč vse, kar je skušalo uiti iz njenega stroja, postavila pod isti imenovalec in imenovala preprosto »zadeva kanal«. Oba zasliševalca, Benedikt (Rudi Kosmač) in Mender (Andrej Kurent), sta orodje oblasti. Toda ta nenadoma pade in sedaj je Mender jetnik. Za profesorja je prepozno, ker je naredil samomor, Benedikt se je ob pravem času umaknil, novinar pa je spet na svobodi; dokler ne bo spet ta oblast padla...
Kratka vsebina »Zarote«: na zasedanju državnega zbora si nasprotujeta dve grupi: ena hoče ohraniti dosedanjo gospodarsko politiko dežele, druga jo hoče izboljšati. Prva hoče prisiliti profesorja Dahlinga (Vladimir Skrbinšek), direktorja Inštituta za elektrogospodarstvo, da bi podpisal lažno dokumentacijo. Toda ta je trden v svojem prepričanju in Halder (Lojze Rozman) ga da zapreti skupaj s Karrom (Branko Pleša), ki sicer podpira profesorjevo prepričanje, toda s tem svojim uporom se hoče le notranje očistiti. Karra v tem podpre njegova prijateljica Anamarija (Štefka Drolčeva), bivša žena njegovega nasprotnika Adamovicza (Dare Ulaga), Halderjevega pajdaša. Adamoviczu pa se upira, da mora preganjati svojo bivšo ženo, ki jo še vedno ljubi in ko Halder vmeša v zaroto tudi njo, tega ne more več prenesti in se upre. Halder da zapreti tudi njega. Ob pogledu na to dosledno nečlovečnost Karr klone in podpiše priznanje, da je kriv. Anamarija, ki je zanj tvegala vse, ostane sama. Toda nenadoma in nepričakovano na državnem zborovanju zmaga Dahlingova stranka. V kontrolno komisijo vderejo ljudje in Halderja aretirajo.
Taras Kermauner je na vprašanje, kako bi označil film, odgovoril:
»Zarota« je družbeno angažiran film v popolnem pomenu besede. Ni agitka ali sentimentalka, ampak tragedija. Vse to bi se lahko zgodilo kjerkoli. Junaki filma so zelo človeški. Niso slabiči, toda tudi močni niso. Zanje obstajata le dve poti.
Eden najmlajših filmskih režiserjev v Jugoslaviji, če ne najmlajši, sedemindvajsetletni Franci Križaj, se je svojega prvega filma lotil samozavestno in z veliko mero optimizma, ki mu je v teh težkih filmskih časih gotovo krvavo potreben. V rokah ima odličen scenarij, predpogoj za dober film. Sicer pa ima za sabo že nekaj filmov, pri katerih je sodeloval kot asistent režije (»Ti loviš«, »Balada o trobenti in oblaku«, »Tistega lepega dne«, »Minuta za umor« itd.) in pravi, da je bila to zanj zlata vredna praksa. Nič manj vredno prakso si je gotovo pridobil tudi kot gledališki režiser, saj je za Oder 57 postavil kar šest dramskih del.
Eno je sedaj, ko je več kot pol filma že posnetega, gotovo: to bo čist, klen, strog film (toda ne monumentalen!). V njem ni akcije, množice. Napetost v njem raste v loku. Izražajo jo dialogi, stopnjujejo obrazi igralcev v velikih planih. Stene so bele, prazne, rekvizitov skoraj ni. Zato so vloge igralcev težke in zelo zahtevne, varne le pri rutiniranih igralcih z odlično govorno tehniko.
Kader 412, sedmič! Tišina! Snemajo eno izmed najtežjih scen.
Svet je treba trdno držati v rokah, da nas ne zagrabi za vrat... Kamera je uperjena v Lojzeta Rozmana, ki ima za to vlogo srebrnosive lase. In potem mora ponavljati in ne sme izgubiti živcev. Ko se njemu posreči, je voziček s kamero prehitro odpeljal; ko je bilo to v redu, je tisti, ki drži palico z mikrofonom, opravljal svojo nalogo preveč hrupno... In ves ta čas so trije drugi igralci nepremično stali in čakali, da kamera pride tudi nanje: na steber se je naslanjal Branko Pleša, igralec, ki ga poznamo iz mnogih jugoslovanskih filmov in ki že kar prijetno govori slovensko, poleg njega, ob stolu Štefka Drolčeva, kar v rdečih copatkah s cofi, ker so ji visoke pete v utrudljivem čakanju na kamero, ki se bo le za trenutek zadržala na njenem obrazu, postale odveč, v naslonjaču sedi strogi in nepremagljivi Dahling, Vladimir Skrbinšek. Sedmič se scena le posreči. Rozman grozeče gleda Plešo in izreče poslednje besede: Boš podpisal: Kamera končno le preide na Drolčevo, na Skrbinška.... Še malo... Pleša in Rozman sta odrešena, prvi zgrabi drugega za roko, zadrži dih... Konec. Bom! se nepričakovano zadere Pleša, da Rozman kar odskoči. Potem se vsi sproščeno zasmejijo. Tokrat se je posrečilo.
Zasluženi odmor. Kaj praviš, bomo jedli pečenico za kosilo, vpraša Pleša režiserja in se hoče obenem pohvaliti s svojim znanjem slovenščine.
V pisarni »Zarote« zazvoni telefon. Viba film. »Zarota«! se oglasi direktor »Zarote« Dušan Povh. Ne zdrznem se samo jaz. Vsi prisotni so mnenja, da se to grozeče sliši.
Vesna Marinčič
Drolčeva in Ulaga
- Categories
- Film in TV
- People
- Lojze Rozman Štefka Drolc Andrej Kurent Niko Matul Franci Križaj Taras Kermauner Primož Kozak Duša Počkaj Vesna Marinčič Vladimir Skrbinšek Dare Ulaga Janez Rohaček Rudi Kosmač Ivan Marinček
- Producers
- Oder 57
- Productions
- DIALOGI, Križaj, Kermauner, 1962
- Note
- Zarota; Viba film
- Archival material identifier
- 1964-01-2001-2100_1953-1954