Problemi muzejev v Radovljici
J. Bohinc, Delo, 19. 1. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Problemi muzejev v Radovljici
V Radovljici že skoraj tri leta obstaja samostojni zavod Združeni muzeji. V njegovo delovno in upravno območje spadajo muzej NOB v Begunjah, čebelarski muzej v Radovljici in tehnični muzej v Kropi. Po naravi dejavnosti in po nastanku so muzeji zelo različni, povezujeta jih le skupna uprava in organizacija. Vsak muzej zase je izredno zanimiv, čeravno občinstvo vsakemu posebej ne posveča tolikšne pozornosti, kolikor je zaslužijo.
Nedvomno je najbolj obiskan muzej talcev v Begunjah. Obiskuje ga iz leta v leto več ljudi iz vseh krajev Jugoslavije pa tudi od zunaj. Uprava muzeja v Radovljici se že dalj časa prizadeva, da bi muzej povečali in razširili tudi na kletne prostore, vendar so za to potrebna sredstva in seveda razumevanje in privolitev vodstva bolnišnice za duševne bolezni v Begunjah. Načrte za razširitev imajo že pripravljene, zamisel pa bi bilo treba nujno uresničiti, saj je muzej edinstveni dokument iz druge svetovne vojne in najbolj zgovorna priča o fašističnem nasilju in zverstvu.
Čebelarski muzej v Radovljici je prav tako redek primer zbranih dragocenih predmetov in eksponatov iz zgodovine čebelarstva na Gorenjskem. Medtem ko se je prejšnja leta stiskal v nekaj prostorih, je lani dobil celo prvo nadstropje v zahodnem krilu radovljiške graščine. Prostorov ima zdaj dovolj, zbirko pa bodo še izpopolnjevali ob podpori in pod strokovnim vodstvom etnografskega muzeja iz Ljubljane. V sestavi muzeja bodo v prihodnje uredili tudi Linhartovo sobo in galerijo umetniških slik, ki jih zbira likovna komisija zveze kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica. Z umetniškimi deli in z etnografskimi in kiparskimi eksponati bodo opremili tudi hodnike in stopnišče graščine. Tako bo postopoma postala graščina res zgodovinski in kulturni objekt, saj so se iz nje že izselili nekateri uradi in delavnice.
O problematiki muzejev v Radovljici je razpravljal svet za prosveto in kulturo občinske skupščine in je ugotavljal, da muzeji po raznolikosti in strokovnosti ne sodijo skupaj in da jih pravzaprav povezuje le upravno organizacijsko poslovanje, medtem ko bi se morali po strokovni plati vsak zase bolj navezati na sorodne muzeje v Ljubljani, na etnografski muzej, na muzej revolucije in na tehniški muzej. V zvezi s tem so na svetu obravnavali tudi predlog občinskega odbora Zveze borcev, naj bi se muzej talcev odcepil od združenja muzejev, njegove ustanoviteljske pravice pa bi tako prenesli na radovljiško občinsko združenje Zveze borcev. Zveza borcev utemeljuje svoj predlog skupščini s tem, da muzej talcev sodi po tematiki v njeno območje. Svet za kulturo je ta predlog obravnaval in prepustil dokončno odločitev svetu zavoda združenih muzejev, da z referendumom, kakor je določeno v zakonu o zavodih in v statutu delovne organizacije, odloči o morebitni ločitvi muzeja talcev in priključitvi k občinskemu združenju Zveze borcev. Preden se dokončno odločijo, bi bilo res treba temeljito premisliti, kaj je bolj smotrno in pravilno; vsekakor pa bi bilo treba najti za muzej takšnega gospodarja in upravljavca, ki bo muzeju lahko zagotovil nadaljnji razvoj in finančna sredstva.
Svet je obravnaval tudi problematiko v zvezi z varstvom zgodovinskih spomenikov na območju radovljiške komune. Teh je razmeroma veliko, bodisi da so to spomeniki NOB in obeležja, bodisi arheološki in etnografsko pomembni objekti ter spomeniki zgodovinsko kulturne narave in gradovi. Na seji so ugotavljali, da jim bo treba posvečati večjo skrb, jih restavrirati in vzdrževati. Med njimi je še veliko takšnih spomenikov ali objektov, ki bi jih bilo potrebno še opisati in komentirati in poskrbeti za njihovo večjo propagando v kulturno turistične namene. To velja zlasti za etnografske objekte in zgodovinske spomenike in stare hiše. Pomemben kulturno propagandni dokument, ki je pripomogel k propagandnemu uveljavljanju teh objektov, je publikacija »Bled«, to je turistični prospekt, ki ga je izdala založba »Jugoslavija« iz Beograda. Vsekakor pa je še vrsta drugih spomenikov, in sicer v Bohinju, v Begunjah, v Radovljici in drugod, ki bi jih bilo treba opisati v takšnih priročnih knjižicah. Sploh pa bi morali bolj zainteresirati za usodo kulturnih spomenikov domače družbeno-politične in kulturne organizacije, zato so v radovljiški komuni imenovali komisijo, ki bo tesneje sodelovala z zavodom za spomeniško varstvo iz Kranja.
DELO 19.1.1966.
J. BOHINC
This article has not been reviewed yet.
- Producers
- Muzeum, Ljubljana
- Archival material identifier
- 1966-01-5201-5300_5281