Naš pre TVornik
Olga Ratej, Delo, 19. 1. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Naš pre TVornik
Novo filmsko oddajo Dokumenti preteklosti jugoslovanskih narodov (iz arhiva Jugoslovanske kinoteke) so vpeljali precej neurejeni odlomki iz dokumentarnega filma Jugoslavija, dežela kontrastov in iz Manakijeve zapuščine. Odlomki so v glavnem dela Josipa Novaka, Stanislava Novorite in Antona Smeha, snemalcev pionirjev, ki so delali v tridesetih letih za Jugoslovenski prosvetni film. S tem se potemtakem spet korigira mnenje, da se je naš film rodil po osvoboditvi. Oddajo je komentiral Marijan Maher ohlapno, zaspano in improvizirano, čeprav nikakor ni mojster improvizacije.
Nedeljski zagrebški obisk je tokrat veljal Banjaluki zanimivosti, konjičkarji, folklora, zabava prihodnjič pa bo na vrsti Maribor.
Zagreb je prispeval tudi ponedeljkovo TV igro Iva Štivičića in režiserja Fanellija: Mokra koža. To je dramatizirana reportaža o življenju na »terenu«, o uporniku iz razloga, ki je pred lastnimi in družbenimi kompromisi zbežal iz mesta na gradbišče. Prvi je prišel semkaj in bo zadnji odšel ko se bo tudi terena polastila birokracija. A polaščati se ga je že začela, že je tu alarm, brž »ko je malo zaškripalo« toda kaj zdaj z ljudmi? Ljudje hočejo ostati in drugi hočejo oditi, »kajti leta tečejo, novi prihajajo, ki imajo zdrava pljuča in ne spoštujejo medalj«. Marsikaj si povedo ti ljudje v obraz, zakaj misel osami človeka, če je nikomur ne pove.
Mokra koža je bila posneta v zaresnem dežju, na zaresnem terenu, in prav to avtentično vzdušje z avtentičnim izražanjem je njena prva odlika: vzdušje resničnega življenja brez začetka in konca.
Naj omenim še portret zagrebškega kiparja Koste Angelija Radovanija in prikaz njegovega poglavitnega zanimanja, ženskih aktov, ki so nekaki križanci med willendorfsko Venero pa moderno geometrijsko plastiko, kot bi jim lahko rekli. Kipar namreč prav zdaj razstavlja v ljubljanski Mali galeriji, zato je bil poskus razlage njegovih hotenj, radovednosti in iskanj za nas vodniške vrednosti.
OLGA RATEJ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Film in TV Refleksija in publicistika
- People
- Ružica Fanelli
- Archival material identifier
- 1966-01-5201-5300_5281