Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Deveti krog okrog SNG

Bogdan Pogačnik, Delo, 23. 1. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Deveti krog okrog SNG Razprava, ki smo jo začeli v zvezi z odnosi v SNG in prihodnjo organizacijo njegovih gledaliških hiš, je segla že precej na široko, in čeravno bomo seveda radi objavili tudi še morebitna mnenja javnosti, bi morda kazalo, da krog s tem devetim krogom okrog SNG zdaj nekako sklenemo. Primerjava z devetimi Dantejevimi krogi ni naključna, kajti na žalost marsikaj, kar smo v teh pomenkih v gledaliških hišah srečali, a niti ne zapisali, ni bilo na ravni kulturne ustanove, kot naj bi bilo naše osrednje gledališče: od ozko osebnih prestižev, stricev in trenj med skupinami, od očitkov glede mahagonijevih omar ali postavljanj pred vrata do primitivističnega sindikalizma ali tako imenovanih protiustavnosti. Samo na eni strani so baje popisali čez sto strani zapisnika in kar precej magnetofonskih trakov za beleženje notranjih prerekanj. Tako demokracija kot red sta vrednoti, a kaže, da v nekaterih notranjih odnosih v našem gledališču oziroma upravi ne enega ne drugega niso uveljavili dovolj. In kar je najbolj značilno: ne reda tisti, ki so se nanj in na umetniške kriterije sklicevali, ne demokracije oni, ki so se zanjo in za gmotne dohodke potegovali. Pravična razdelitev dohodkov, z upoštevanjem dela in kakovosti, je v vsakem kolektivu osnovna, in tako tudi v SNG, hkrati pa je kazno, da ni daleč od demagogije enostransko osvetljevanje teh dohodkov s težnjo nekakega uravnovešenja oziroma zaostrovanja odnosov v eni hiši proti drugi hiši. Ni neznačilno, da so nam na primer v sindikatu oziroma v samoupravnih organih pokazali tiste številke, ki kažejo splošna plačilna povprečja v gledaliških hišah in delavnicah, pri čemer je bilo jasno, da so tiste hiše, ki imajo številno zasedbo in tudi precej manj kvalificiranih delavcev, primer Opera ali delavnice, dosegle najnižje povprečje, uprava z manjšim številom, a višje kvalificiranih uslužbencev pa višje; oziroma da je uprava prikazovala problem osebnih dohodkov spet s svojega zornega kota - samo kot povprečje administracije češ saj smo mi najcenejši, ker imajo pač sami najširši zbir administrativnega osebja, medtem ko je administrativnih uslužbencev, vključno direktorje, v drugih gledaliških enotah manj in zato plačno povprečje višje. Osamosvojitvene težnje so tlele v SNG že vrsto let in se bolj ali manj spopadale z osrednjo vlogo uprave, zlasti v Drami. Toda zdaj, ko je bilo o tem treba javno spregovoriti, so bili marsikateri pobudniki, morda tudi v strahu pred škodo prenagljenih korakov, previdnejši. A spet: medtem ko so samoupravni organi v Operi tokrat najbolj odločno zahtevali osamosvojitev svoje gledališke hiše, se je njihov direktor od tega sklepa ogradil, njega samega pa so v pomenku samoupravni organi označili za »močno roko«, ki z izgovorom strokovnih meril izvaja v hiši svojo politiko. V pomenku okrog nove Male drame je njen vodja sam priznal, da kljub zunanji formuli povezave po umetniških afinitetah večini igralcev narekujejo sodelovanje pri tem odru gmotni razlogi, pri čemer pa se spet paradoks od Drame ne bi hoteli ločiti, ker so pač v Drami le še dohodki stalneje zagotovljeni. Delavnice bi se rade kulturne strehe kot proizvodno podjetje otresle, rade bi pa ohranile kulturne privilegije. Vsekakor so čisti računi gmotnem pogledu najboljši. Toda kje so res temeljiti izračuni, koliko stane administracija SNG danes v združeni obliki in koliko bi stala v razdruženi obliki oziroma v obliki nekakega osrednjega servisa? Eni in drugi trdijo načelno, da bi bila njihova varianta najcenejša, toda ena od obeh trditev gotovo ne bo držala. In kot je po eni strani koristna neka usklajevalna vloga močne kulturne osebnosti v vodstvu SNG, tako bi bila gotovo nič manj potrebna tudi spretna praktična menedžerska organizacija. Pri vseh vzajemnih pritoževanjih so, kot so povedali na republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto, gledališčniki s finančnimi predračuni vselej v zaostanku. Prizadevanje za višje osebne dohodke in zlasti za njihovo pravilno razdeljevanje v kolektivu, je prirodno in upravičeno. Vendar pa je malo razveseljivo, da pri teh naših razpravljanjih skoraj nismo naleteli tudi na razmišljanja o tem, kako bi še in še izboljševali ali vsaj ohranjali umetniško kakovost repertoarja. In vendar je gledališče predvsem kulturna ustanova. Tej kulturni funkciji bi se moralo prilagoditi tudi ostalo notranja organizacija in samoupravljanje. Gmotni dohodki bodo v končni fazi vendar odvisni bolj od umetniške ravni gledališča, zaradi katere bo družba pripravljena to gledališče bolj ali manj podpirati, ne pa toliko od notranjih prerekanj ali prestižev, še posebej ne, če to notranje razpravljanje pogosto ni plod demokratičnega samoupravljanja. Reševanje prihodnje oblike in delovanja SNG je predvsem v rokah gledaliških samoupravljavcev samih. Toda v kakšnem stanju je trenutno njihova samoupravna demokracija, se pač zgovorno odraža v tem, da imajo zdaj v SNG kar dva nasprotujoča si upravna odbora, od katerih vsak trdi, da je edino upravičen; eden se sklicuje na zakonitost, drugi pa na demokratično zaledje, pri tem pa se spet tisti, ki se sklicuje na demokracijo, opira predvsem na dogovor direktorjev in predsednika republiškega odbora sindikata, oni, ki je ostal zgolj s paragrafom v roki v manjšini, pa na formalno podporo gledališkega sveta kot delavskega sveta kolektiva. Zato bo že razrešitev sedanjega nezakonitega stanja v samoupravljanju SNG hkrati z drugimi odprtimi vprašanji prvi korak k bodočemu oblikovanju SNG. In kot naj notranja ureditev SNG s svojim kulturnim poslanstvom temelji predvsem na samoupravni demokraciji, tako naj bi bila ta notranja demokracija tej kulturi kar se da namenjena in sama v svojem načinu poslovanja te kulture vredna. Samo tako, ne glede na siceršnje formule in drugotne interesne vzvode, se bodo tudi lahko nadaljevale ne nezaslužne tradicije Slovenskega narodnega gledališča. BOGDAN POGAČNIK Delo 23.1.
Report a problem to oder@slogi.si.