Spet na temo: Samostojno lutkovno gledališče
A. J., Ljubljanski dnevnik, 2. 2. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Spet na temo:
Samostojno lutkovno
gledališče
O ljubljanskem lutkovnem gledališču je bilo že
mnogo pisanega. O njem so pisali, ko je prehajal
izpod ene uprave pod drugo upravo, zadnjič pred
tremi leti, ko je postal del zavoda Pionirski dom.
Lutkovno gledališče dela že sedemnajst let pod
različnimi vladavinami, ves čas ga vodijo amaterji
in entuziasti, ki za obstoj in delo žrtvujejo svoj
prosti čas. S tem še ni rečeno, da ne bi ti entuziasti
nekoč omagali, gledališče pa bi propadlo. Za sedaj
takih skrbi še ni.
Bolj zaskrbljujoče je, kdo bo v bodoče rezal gledališču kruh. Kakor se zdaj
zdi dobiva kruh iz proračuna, namenjenega Pionirskemu domu. Letos je v
obrazložitvi predloga proračuna, ki o njem odločajo
na Mestnem svetu, sicer
omenjeno, da bo šel večji
delež za dejavnosti, ki niso namenjene zgolj tečajniškemu izobraževanju
otrok, pač pa za umetniške
ustanove, ki so v sklopu
zavoda. Vendar, tako so
rekli na skupnem posvetovanju v ponedeljek zvečer
v Lutkovnem gledališču,
bo gledališče dobilo le toliko, da bo ostalo pri svoji
dejavnosti. Za razširitev pa
ne bo denarja. Zatorej naj
bi že enkrat za vselej odločili, naj postane lutkovno
samostojna
ustanova, ker osnovnih
sredstev, dvorane in inventarja ne deli z nobeno drugo vejo dejavnosti Pionirskega doma.
Ljubljansko
gledališče dela tako, kot je
v njegovi moči. Igralci žrtvujejo za skromen honorar, in to ne od vaj, svoje
proste ure. Za primer: lutkovna gledališča po drugih
krajih, ne samo v Jugoslaviji, imajo toliko osebja,
pa tudi denarja, da svojo
dejavnost nemoteno razvijajo. Ljubljansko lutkovno
gledališče s svojimi 21 člani igra na obeh odrih, v
marionetnem gledališču in
v gledališču ročnih lutk.
Predstave pa so dobre, na
ravni poklicnih lutkovnih
gledališč.
Iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo prihaja precej sposobnih ljudi, ki bi jim bilo
lahko delo pri lutkovnem
odru stalna zaposlitev. Kako naj jih nastavijo, če ne
bo denarja za njihovo delo.
Prav tako ni na Akademiji,
kljub prošnjam, še vedno
lutkarskega oddelka.
Kultura je last naroda.
Sestavljena je iz drobnih
kosov, in eden teh majhnih koščkov je tudi lutkovno gledališče. Kdo je bolj
poklican vzgajati mladino
za vstop v velika gledališča, kot prav lutkovno gledališče, ki s svojimi neomejenimi možnostmi vzbuja otroku domišljijo in
vzgaja slovenskega gledališkega gledalca. Torej je
samostojno lutkovno gledališče Ljubljani potrebno.
Potrebno je tudi Sloveniji,
po kateri je včasih gostovalo in prinašalo otrokom
veselje. Pa naj zajema iz
občinskega, mestnega ali pa
republiškega sklada.
QUBLY. DUEVARK 2.2.1966
A. J.
This article has not been reviewed yet.
- Archival material identifier
- 1966-02-5301-5400_5365