Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Prodana nevesta v graški operi

M. Brin, Večer, 10. 2. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PRODANA NEVESTA V GRAŠKI OPERI Uvrstitev Smetanove Prodane neveste v letošnji repertoar graške opere sama po sebi ne pomeni izrednega kulturnega dogodka. Za nas pa je uprizoritev zanimiva iz dveh vidikov. Prvič, realizacija tega standardnega dela s svojo tako izrazito nacionalno posebnostjo v ambientu in glasbeni govorici zahteva od izvajalcev, da te posebnosti upoštevajo, če hočejo, da delo zaživi v vsej svoji pristnosti. Vsak poskus postaviti Prodano nevesto na nevtralna tla, pomeni odvzeti ji njeno barvitost in ji okrniti neuničljivo življenjsko silo, ki jo je uvrstila med najbolj uspešne komične opere. Te zakonitosti pri uprizoritvi Prodane neveste na graškem odru niso bile dovolj upoštevane in zato nas predstava v celoti ni povsem prepričala, dasiravno je muzikalno skrbno in korektno naštudirana. Zmogljivost posameznih ansamblov graške opere — orkestra, solistov, zbora in baleta — je zelo neizenačena, kar gre seveda v škodo enovitosti predstave. Solistični ansambel po svojih dosežkih zaostaja za orkestrom. Kreacije solističnih kov so bile v pevskem oziru muzikalno skrbno pripravljene in v glavnem lepo podane. Glasovna izrazitost in zmogljivost pa povečini ni zadoščala, da bi dovolj izpolnila pevsko linijo in da bi junaki Prodane neveste polnokrvno zaživeli. Najbolj prepričevalna je Waltraud Schwind v vlogi Marinke. Pevka ima dovolj izrazit in tehnično oblikovan glas, zmožen potrebnega muzikalnega in čustvenega niansiranja. Mario Alch je simpatičen Janko, ki pa ne razvija vsega za to vlogo potrebnega registra. Pevsko in igralsko solidni so Rolf Polke kot Krušina, Hilde Roser, njegova žena Katra, in Erika Schubert v vlogi Neže. Hanns Heger pa kot Miha po svojih pevskih kvalitetah ni dorasel ostalemu ansamblu, kar je posebej videti pri sekstetu. Izrazno skromen, a simpatičen in zadovoljiv je Erich Klaus v vlogi Vaška. Izvrsten lik cirkuškega direktorja je ustvaril Gottfried Hornik, ki je pokazal lepe glasovne kvalitete, dasiravno je v igri le nekoliko preveč dinamičen. Prikupna Esmeralda je Edith Gruber. Heinz Klaus Ecker v vlogi Kecala pa pomeni zanesljiv dvojni spodrsljaj, in to v zasedbi vloge ter v režijskem konceptu lika samega. Kecal je po svojem konceptu nedvomno dominanten lik v operi in spiritus agens vsega dogajanja. Basist Ecker pa temu liku niti pevsko niti igralsko ni dorasel. Pevec ima sicer lep in prijetno barvan lirski bas, njegov glasovni register in tehnične zmogljivosti pa ne zadostujejo za realizacijo tega lika. Po režijskem konceptu bi bil Kecal Heinza Eckerja dostojen zastopnik vsake mondene advokatske pisarne, nikakor pa ne kmečki mešetar. S takšnim likom pa predstava izgubi mnogo svoje barvitosti. Zbor, ki ga je uvežbal Ladislaus Földes, se je igralsko smiselno in razgibano vključil v celotno dogajanje opere. Muzikalno je svojo nalogo dobro rešil. Njegova glasovna zmogljivost pa v visokem in nizkem registru ne zadošča. Odlično izvajalsko telo predstavlja baletni ansambel, ki je svojo nalogo tehnično in izrazno dobro opravil. Druga zanimivost je muzikalno vodstvo v rokah Janeza Komarja, bivšega dirigenta mariborske opere. Janez Komar je na tej predstavi pokazal, da je dosegel po svojem odhodu iz Maribora velik razvoj in si poglobil muzikalni izraz. Pod njegovim temperamentnim in zanesljivim vodstvom je visoko kvaliteten in tehnično izvrsten orkester brezhibno muziciral in pripravil lepo umetniško stvaritev, posebno v uverturi. Nedvomno predstavlja orkester najmočnejšo postavko celotne uprizoritve. Inscenacija Wolfganga Webra je zelo funkcionalna, saj omogoča nemoten potek dejanja na odru. Z vrtljivim odrom pa je dosežena hitra sprememba scene, kot zahteva dogajanje. S svojima edinima elementoma, ki naj simbolično pokažeta, da poteka dejanje na deželi, to je s kozolcem in kmečkimi plotovi, pa je premalo poudaril domovinsko pripadnost Prodane neveste. Isto velja za kostume Hanne Wartenegg, ki niso dosledno enotni in mestoma napravijo vtis bolj madžarskega kot češkega kolorita. M. Brin

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-02-5301-5400_5423
Report a problem to oder@slogi.si.