Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Hmeljska princesa in še kaj

Jaka Slokan, Celjski tednik, 11. 2. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
JAKA SLOKAN Hmeljska princesa in še kaj Tudi če ne bi bilo mirnega sobotnega kulturno-zabavnega večera žalskih študentov v Domu savinjskih hmeljarjev, bi brali te vrstice. Zakaj? Pred 33 leti so v »Rotblekovii dvorani« v Žalcu prvič zaigrali znamenito opereto z isupnjivim naslovom »Hmeljska princesa«. Vmes de bo prejš 33 let ali - izmenjava starega z novim. Samo izmenjava dveh generacij? Ne! Mnogo, mnogo več - in temu poskusimo postaviti ogledalo in primerjavo. Prikabi želim din vabim priče ik besedi. Katere priče iz razdrujih desetletij pred NOV? Koga? Tja če sa še ni v bistvu načela! In koga za »še drugi«? Seme izkrvavelega tretjega hmeljarskega muda! Ko sem Radovanu Gobcu lani razodel svoj načrt, me je vabiti zdaj domov, v ulico Stare pravde s pod ljubljanskim Starim gradom, zdaj v ravnateljstvo ljubljanskega Festivala zdaj v Društvo slovenskih skladateljev ... In tako mi de »v obrokih« - ob turški kavi - medtem ko je odgovarjal po telefonu - med sprehodom po ulicah in ob ivolanu - pripovedoval o sebi in o tistih dneh, ko je še učiteljeval v Grižah in se ves razdajal ljudski prosveti v porečju Savinje ... Glede števila življenjskih let si podajava roke in tudi mnoge enake vihalnje sva preživihala ... Kaj pa poreklo? »Poslušaj, Jaka, tu te prekašam. Medtem ko si tu stoodstotno Savinjčan, lahko zase rečem, da sem Primorec, Kranjec, Štajerec in Korošec!« Zavil sem v vprašaj in v škrbavca. Zrl sem vanj in čakal. On pa ni izgubil miru ... »Rodil sem se v Podgradu pri Ilirski Bistrici, oče je Štajerec a mati Korošica. Blazje sem trgal po celjskih šolskih klopéh, potem v Šmihelu pri Blbenku na Koroškem, pa spet v Celju. Po maturi na učiteljišču v Mariboru (1928) sem bil lebo drugi »Juftinženj« - brez posla, nakar sem začel tečajeva bi v Grižah, zatem v Laškem ... Nisem bil po godu »režimu« in moral sem na Remino pod Lisco. Od 1939 naprej pa upravitelj v Jurkloštru ... « Od tod dalje - Radovana Gobca pesmi, podobe: »Bohor žari«, »Hej, partizan!«, »Pesem o svobodi« ... Stop! Kako tje bilo takrat v Savinjskli dolini, na primer v Žalcu? Za razliko - preberimo celjsko NOVO DOBO od 8. marca 1933.! Časnik je za večne čase zapisana beseda in se ne menja ... Po NOVI DOBI se je v Žalcu v dveh zimskih mesecih - januar in februar 1933 - zvrstilo 7 prireditev in vse so bile »animirane« ... Društva so bila - kot mavrica: od Kolaju jugoslovanskih sester prek SOKOL-a do Športnega kluba. Tisto leto - v nedeljo, 28. maja 1933 - je Dramsko društvo v Žalcu slavilo 20-letnico in - kakor je zapisano v NOVI DOBI pozneje - »S podvojeno čino (Dramsko društvo) tudi nadalje izvaja svojo kulturno nalogo ... Ker de odrska oprema že zelo trpela, so bile obnovljene kulise, izpopolnila se je električna napeljava, pa tudi pročelje odra je dobilo pomlajeno like. V ta prenovljeni TALIJIN HRAM je vabil Fran Rotblek, ki je dal ves čas prostore brezplačno na razpolago ... « Tisto leto se je mZJleglo i. odra: V Savinjski dolini, od Žalca do Celja, tu polno deklet je, denarja in hmelja ... Juhe, juhe! Savinjiska dekleta so luštna dn mlada in vsaka od njih ima fantiča rada ... Juhe, juhe! So fantje savinjski korajžni ko gadi, če hmelj je po sto, ga pa pijejo radi ... Juhe, juhe! Toda, ali je bilo v dolini tako? Prav zares? (Dalje prihodnjič) Sandi Krošl, Drago Kastelic, Pavle Jeršin in Janez Bermež v »Umazanih rokah. V ozadju Minu Kjudrova, ali 17.2

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-02-5301-5400_5428
Report a problem to oder@slogi.si.