Hmeljska princesa in še kaj
Jaka Slokan, Celjski tednik, 11. 2. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
JAKA SLOKAN
Hmeljska princesa in še kaj
Tudi če ne bi bilo mirnega sobotnega kulturno-zabavnega večera žalskih študentov v Domu savinjskih hmeljarjev, bi brali te vrstice.
Zakaj?
Pred 33 leti so v »Rotblekovii dvorani« v Žalcu prvič zaigrali znamenito opereto z isupnjivim naslovom »Hmeljska princesa«.
Vmes de bo prejš 33 let ali - izmenjava starega z novim.
Samo izmenjava dveh generacij?
Ne! Mnogo, mnogo več - in temu poskusimo postaviti ogledalo in primerjavo.
Prikabi želim din vabim priče ik besedi.
Katere priče iz razdrujih desetletij pred NOV?
Koga? Tja če sa še ni v bistvu načela!
In koga za »še drugi«?
Seme izkrvavelega tretjega hmeljarskega muda!
Ko sem Radovanu Gobcu lani razodel svoj načrt, me je vabiti
zdaj domov, v ulico Stare pravde
s pod ljubljanskim Starim gradom,
zdaj v ravnateljstvo ljubljanskega
Festivala zdaj v Društvo slovenskih skladateljev ... In tako mi de
»v obrokih« - ob turški kavi -
medtem ko je odgovarjal po telefonu - med sprehodom po ulicah in ob ivolanu - pripovedoval
o sebi in o tistih dneh, ko je še učiteljeval v Grižah in se ves razdajal ljudski prosveti v porečju Savinje ... Glede števila življenjskih let si podajava roke in tudi
mnoge enake vihalnje sva preživihala ...
Kaj pa poreklo?
»Poslušaj, Jaka, tu te prekašam.
Medtem ko si tu stoodstotno Savinjčan, lahko zase rečem, da sem
Primorec, Kranjec, Štajerec in Korošec!« Zavil sem v vprašaj in v
škrbavca. Zrl sem vanj in čakal.
On pa ni izgubil miru ...
»Rodil sem se v Podgradu pri
Ilirski Bistrici, oče je Štajerec a
mati Korošica. Blazje sem trgal po
celjskih šolskih klopéh, potem v Šmihelu pri Blbenku na Koroškem,
pa spet v Celju. Po maturi na učiteljišču v Mariboru (1928) sem
bil lebo drugi »Juftinženj« - brez
posla, nakar sem začel tečajeva bi v Grižah, zatem v Laškem ... Nisem bil po godu »režimu« in moral
sem na Remino pod Lisco. Od
1939 naprej pa upravitelj v Jurkloštru ... «
Od tod dalje - Radovana Gobca
pesmi, podobe: »Bohor žari«, »Hej,
partizan!«, »Pesem o svobodi« ...
Stop! Kako tje bilo takrat v Savinjskli dolini, na primer v Žalcu?
Za razliko - preberimo celjsko
NOVO DOBO od 8. marca 1933.!
Časnik je za večne čase zapisana
beseda in se ne menja ... Po NOVI DOBI se je v Žalcu v dveh zimskih mesecih - januar in februar
1933 - zvrstilo 7 prireditev in vse
so bile »animirane« ... Društva so
bila - kot mavrica: od Kolaju jugoslovanskih sester prek SOKOL-a do Športnega kluba.
Tisto leto - v nedeljo, 28. maja
1933 - je Dramsko društvo v
Žalcu slavilo 20-letnico in - kakor
je zapisano v NOVI DOBI pozneje
- »S podvojeno čino (Dramsko
društvo) tudi nadalje izvaja svojo kulturno nalogo ... Ker de odrska oprema že zelo trpela, so bile
obnovljene kulise, izpopolnila se
je električna napeljava, pa tudi
pročelje odra je dobilo pomlajeno
like. V ta prenovljeni TALIJIN
HRAM je vabil Fran Rotblek, ki je
dal ves čas prostore brezplačno na
razpolago ... «
Tisto leto se je mZJleglo i. odra:
V Savinjski dolini, od Žalca do
Celja,
tu polno deklet je, denarja in
hmelja ...
Juhe, juhe!
Savinjiska dekleta so luštna dn
mlada
in vsaka od njih ima fantiča
rada ...
Juhe, juhe!
So fantje savinjski korajžni ko
gadi, če hmelj je po sto, ga pa pijejo
radi ...
Juhe, juhe!
Toda, ali je bilo v dolini tako?
Prav zares?
(Dalje prihodnjič)
Sandi Krošl, Drago Kastelic, Pavle Jeršin in Janez Bermež v »Umazanih rokah. V ozadju Minu Kjudrova, ali 17.2
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Opera
- People
- Radovan Gobec
- Archival material identifier
- 1966-02-5301-5400_5428