Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Naš preTVornik

Olga Ratej, Delo, 16. 2. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Naš preTVornik Sobota je bila dan slovesov. Poslovil se je Kurir Gregec, serija lutkovnih prizorov, o kateri ni drugega povedati, kot da kakšne izredne vrednosti ni imela, pač pa so jo otroci radi gledali. Lutke so bile prikupne, zgodbe preprosto junaške. Starejših gledalcev često ponavljajoči se motiv nemške himney ni ravno osrečeval. Poslovil se je gospodarski komentator dr. France Černe, kar je zelo škoda. Soboti bo zdaj nekaj manjkalo. Seveda bi bilo bolje, ko bi komentator imel na voljo več časa in posebno oddajo. Tudi tak, kakršen je bil po televizijski volji šest minut naglice v Obzorniku pa je ta vzorni komentator zoral pri nas brazdo v ledino in bil deležen številnih občudovalcev in poslušalcev. Bil je vselej razumljiv, pogumen, pošten in nadvse koristen. Poslovil se je tudi beograjski Sodnik za prekrške. Avtor Popović se je vidno in slišno oddahnil, da je serija naposled končana. Potemtakem ni bilo lahko vztrajati na sodniškem braniku? In res mu vse mogoče očitajo, avtorju in tudi glavnemu igralcu zakaj serija nedvomno ni bila »simpatična«. Kot smo že nekoč dejali, je bila grenka, drzna, žolčna in zabavala tudi ni. Mnogo stvari pa je neusmiljeno zapuščala v premislek, in to je tisto! Razmišljati je naporno in življenje je težko. Toda ta sodnik Perović: kar je napravil iz te vloge, je enkratno (očitajo mu, da ni znal zmeraj besedila): če je bil prizadet, je bil zares, če je delal kompromis, je govoril resnico, če se je šel dušebrižnika, je bil tako sentimentalno moški, če je jecljal, je bil človeško naraven in pristen, ko je igral, ni bil papirnat. Bil je skratka, neponovljiv. Kot prejšnje zgodbe je bila tudi zadnja, o gospodarsko koristni prostituciji, »kratka in neumna, ampak resnična«. Avtor ima prav, ko še pravi, da so bile zgodbe majhna literatura, ne prav velika, majhna pa. Ni pa se v nedeljo poslovila reklamna oddaja za Jugoslovansko kinoteko. Kot običajno smo videli vrsto odlomkov, tokrat iz starih grozljivih filmov. Ponavljam: čeprav bi nam bil en cel film ljubši, čeprav bi tudi kinoteki s tem bolj ustregla, se televizija nikakor ne more ločiti od svojega kratkega poučnega tečaja, v prepričanju, da je zamisel paberkovanja najbrž primernejša za naše dojemanje. Tako nam je obljubila, da nam bo s tem blagom še stregla na vatle. OLGA RATEJ

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-02-5401-5500_5469
Report a problem to oder@slogi.si.