Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Znanka iz sosedne ulice

Miran Sattler, Ljubljanski dnevnik, 26. 1. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Znanka iz sosedne ulice Mila Kačičeva Nageljna v brušeni vazi nista bila edina lepota v sobi, ki je vsa polna umetnin in spominov. Obiskovalec zlepa ne more od tega odtrgati pogledov; sprehaja se, sproti bogati in zatira v sebi preveč bučno zadoščenje, ki plane vanj. Spoštovanje, edino resnično čustvo, sem čutil na konceh prstov, tako ves sem bil pod vtisom vsega v delovni sobi gledališke igralke MILE KAČIČEVE. V katerem kraju ste rojeni? V Sneberju pri Ljubljani. Počutim se že od nekdaj kot Ljubljančanka. Katerega profesorja se najbolj spominjate? Nisem imela profesorjev. Učiteljice: Sodnikove za računstvo, Kalinove za slovenščino in Fajdigove za kemijo pa največkerat srečam v spominu. Kdo vam je prvi rekel, da bi bili dobra igralka? Zdaj se je prvikrat zasmejala s smehom, ki ga poznam z gledaliških desk. Utrga se iz nje, kot bi se usulo cvetje. Igrati sem začela v Trnovem in prvi, ki me je usmerjal, je bil Marjan Brecelj. Bil je režiser, voditelj Skupine. To je bilo že davno. Drugače pa sem sodelovala od ustanovitve radijske skupine v Radiu in tam od profesorja Koblarja dobila prve napotke. Rad bi zvedel za vašo prvo pesem, ki ste jo napisali in o čem je govorila? Bila sem stara šestnajst let, ko sem napisala prve verze. Bilo je za božič. Pesem sem izgubila. Kdaj ste imela debut v gledališču in kaj ste delali noč pred tem? Potem ko sem opravila dramsko šolo in se potopila v izkušnje in napotke režiserjev Stupice in Šestana, sem nastopila v »Slabi vesti«. Noč pred predstavo je bila polna strahu in blaženosti. Vaši vzori v pesništvu? Ženskih vzorov nisem imela, sem imela pa moška vzora in sicer Gradnika in Lorco. Stvar, ki vas zdaj močno navdušuje, in skrb, zaradi katere ste jezni? Navdušena sem nad skrbnjo za nezakonske otroke. Sovražim pa grde rivalitete v umetnosti. V tem trenutku se je Mila Kačičeva povsem spremenila. Skorajda drug človek je pogledal vame. Ob tem sem ugotovil, kako lepe oči ima. Gledajo, kot bi hotele vsrkati vase čim več. Pri tem pa so vselej malce solzne. Mila Kačičeva je bila nezakonski otrok. Starša sta se razšla, ko se je rodila. Potlej ni bila nikoli lačna, primanjkovalo pa ji je marsikaj, kar so imeli drugi otroci. To niso bile igrače, lepe obleke, mogoče je bilo to le košček topline, ki je tako čudna, če ne diha iz očetove ali materine dlani. Beseda, ki vam dela največ težav? Zoprno mi je vselej reči: mislila. Najljubši dan v tednu? Nedelja. Najslajša jed? Jabolčni zavitek. Vendar gledam na linijo. Definirajte prosim »pesniško srce«. To je težko. Včasih je fraza, pa ne zmeraj. Hodite na weekend? Je za vas to luksus? Hodim, imam hišico v Piranu. To ni luksus, to je moj drugi dom in to so najcenejše počitnice. Kaj menite o modi? Me ne zanima. Zanimanje zanjo se vzbudi, ko je človek mlad. Jaz pa tedaj nisem smela gledati izložbe. Nisem mogla. Obleko kupim, ker jo potrebujem. Vam Piran dobro dé? Zelo mi je všeč. Spominja me na prostor pod soncem z določeno patino. Razpoložena sem lahko v tem kraju, tako kot želim. Brez katerih treh stvari ne morete živeti? Brez gledališča, pesmi in človek ne more živeti brez kakšnega človeka, ki ga ljubi. Zdaj sem napisala pesem. Kdaj se učite vloge, kdaj ustvarjate? Vedno in vselej ponoči. Vi in turška kava? Zelo rada jo pijem, vendar ne pretiravam. Vi, cigarete in rak? Pokadila sem že precej cigaret, vendar se še doslej nisem navadila kaditi. Na rak pomislim, kadar dobim sina, ki na skrivaj puha. Povejte mi, prosim, no, kaj o TV. TV je smrt za vsak pogovor. Zakaj mislite, da se je podražilo olje? Ne vem, bržkone je sistem cen takšen. Vaše načelo v življenju? Ne zagovori se! Katera je vaša popevka? Tiste so mi všeč, ki jih poje Edith Piaf. In film? V filmu rada igram. Trenutno pišete? Dve leti nisem napisala niti enega. Solze so ji še polepšale oči. Nebo nad vami v življenju ni bilo nikoli popolnoma jasno, kajne? Nikoli. Vedno so bili na njem pripeti tudi črni oblaki. V radiu je Cigan ljubil svoje gosli, mrak je, ne da bi potrkal, nageljna napravil temnejša. Besede Mile Kačičeve so nam vse bolj domače zvenele. MIRAN SATTLER
Report a problem to oder@slogi.si.