Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Otroci na odru 16.2.

Zora Hudales, Večer, 18. 2. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Otroci na odru 16.2. Učiteljici ni težko že po nekaj dneh pouka ugotoviti, kateri otroci bodo izbrani za nastope pri šolskih proslavah. Pogumnejši so od drugih, ne gledajo v tla, kadar jih kdo vpraša, ne zardijo, kadar so poklicani k tabli. Samozavestno se ponujajo za razne usluge, zavedajo se namreč, da se izražajo bolje od svojih sošolcev. V večini so to otroci tistih staršev, ki v družinskem krogu ne skoparijo z besedami in ki jim je všeč, če njihov otrok zna povedati pesmico, še preden gre v šolo. Če so ti pogumnejši otroci tudi bistri, je skoraj gotovo, da bodo nastopali vsa leta osnovnošolskega šolanja na vseh proslavah. Učitelju je predvsem do tega, da ga v naglici, v kateri se pripravljajo vse proslave, reši nekdo, ki si tekst takoj zapomni. Takšno delo je na šolah tako ukoreninjeno, da se ljudje sploh ne vprašujejo, ali je pravilno ali ne. Želim povedati in dokazati, kako napačno je tako ravnanje. Vsem pa na logično in pravilno govorjenje. Zadnje seveda v primeru, če je učitelj zmožen navaditi mlade »umetnike« logično misliti in logično naglaševati stavke, ki jih otrok govori. Tako pa se zgodi, da večkrat dvomimo, ali otrok sploh ve, kaj govori. Pri interpretaciji verza velja šablona: prvi verz v eni sami melodični liniji, drugi verz na sredi močno poudarjen, tretji verz melodično pade in tako nezmotljivo naprej, pa naj bo pesem dolga ali kratka, partizanska ali Prešernova. Tako neumno govorjenje (težko ga je imenovati drugače) otrokom tako zelo škodi, da se ga ne znajo otresti niti takrat, kadar nastopajo v igricah. Marsikateri otrok bi bil primeren za nastope, četudi bi z njim učitelj porabil več časa, kajti tako kot pri učenju je tudi pot do interpretacije za vsakogar druga. Nekdo svoje zmožnosti pokaže danes, nekdo šele čez teden dni. Vzgojno je, da navadimo čimveč otrok na samostojnost, okretnost in iznajdljivost, predvsem pa na logično in pravilno govorjenje. Z malo truda bi se dalo marsikaj popraviti. Predvsem naj bi učitelj mislil na šolske proslave že v začetku leta in naj bi počasi pripravljal otroke na nastope. Tako bi lahko izbiral tudi med tistimi, ki so sicer zapostavljeni. Če učitelj uvidi, da sam ni zmožen naučiti otroke tekst tako, da bi ga interpretirali na dostojni ravni, verjamem, da mu bo rad priskočil pomoč vsakdo, ki ima za to dovolj smisla in znanja. Tako bi preprečili širjenje zvezdništva, krivice, ki jo redki otroci prebolijo brez posledic. Zora Hudales

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-02-5401-5500_5480
Report a problem to oder@slogi.si.