Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Amaterji na križpotju

Matjaž Zajc, Mladina, 19. 2. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
AMATERJI NA KRIŽPOTJU Prva mesta tokrat niso važna, vsaj navidez ne. Bolj važna je velika udeležba, letos se je za festival prijavilo 66 filmov 40 avtorjev iz dvanajstih klubov. Izmed tako velikega števila avtorjev je preko polovice novih imen debutantov. Zanimanje za film je torej tudi pri nas preseglo okvire obiskovanja filmskih predstav in doseglo že poseganje za filmsko kamero, čudovitim očesom, ki ohranja, ustvarja in vzbuja naša čustva. Nagrade niti niso važne, čeprav so stimulativen element in del priznanja za amatersko delo. Žal pa se prav pri nagradah srečamo z okostenelostjo in konzervativizmom, ki spodbuja posnemanje in prednost boljše tehnične baze. Tak način nagrajevanja je destruktiven, prej spodbuja negodovanje in privatizem, kot pa ustvarjanje za druge, ki presega okvire posnetega družinskega albuma. Amaterski film je na križpotju. Zaradi velikega števila posnetih filmov bo potrebna dokončna odločitev o poti, po kateri naj gre amaterski film. Povrh vsega, pa ta pot spet ne sme biti okosteneli koncept, ki bo a priori odklanjal vse, kar je izven njega. Iskristalizirali sta se dve smeri. Prva zahteva določeno tehnično bazo, ki jo večina amaterjev ne zmore. Ta pot pomeni posnemanje profesionalne filmske proizvodnje, ki je navezana na komercialnost. Pravilnik Foto-kino zveze tako pot spodbuja, podprl jo je z razdelitvijo nagrad (vsi filmi KK Unikal so bili nagrajeni in dobršen del za to je prispevala njihova tehnična dovršenost). Druga pot je filmska in za ljubitelje filma edino možna. Gre za spoznavanje filmskega medija, ki je v tem primeru navezan v veliki meri na izpovednost slike, gre za eksperimentiranje, ne v smislu »štepanja in farbanja« filmov, temveč v iskanju novih izraznih možnosti, ki se skrivajo v svežem filmskem prijemu, montaži in sliki. Gre za opisovanje naše stvarnosti, ki ne bo le opisovanje, temveč tudi kritičen odnos in iskanje mesta našega človeka v njej in njegovih dilem. Mislim, da je tak koncept amaterske proizvodnje dovolj širok in, da zajema prav vse in je hkrati dosegljiv tehničnim možnostim amaterske proizvodnje. Obsega vse od dokumentarnega pa do žanrskega filma, vsak film, ki hoče povedati nekaj novega, osebno spoznanje ali dilemo. Na festivalu je bilo precej filmov, ki ustrezajo tej koncepciji. Odlika mnogih filmov, predvsem iz skupine žanrskih filmov, je, da so posneti z izredno dinamično kamero in občutkom za dogajanje, zmontirani pa v učinkovito celoto. To so filmi predvsem mlajših avtorjev, ki jim manjka morda le kanček več izkušenj, tako življenjskih, kot tudi obrtniških. Osnova torej je in ambicije tudi. Morda še pripomba, ti filmi na festivalu niso bili ustrezno nagrajeni (ker to nasprotuje pravilniku Foto-kino zveze Slovenije). Med dokumentarci je izstopal film Velika čarovnija avtorjev Slavka Jančarja in Marjana Cilarja iz KK Unikal. Film je posegel v našo folkloro, tradicijo kurentovanja na Ptujskem polju in njegove religiozne osnove. Film je tehnično dovršen, s svojo pomembnostjo prerašča okvire amaterskega festivala, pokriva pa področje, ki ga je naša profesionalna proizvodnja zanemarjala. IV. festival amaterskega filma Slovenije nam je torej dal dve dragocenosti. Formalno in vsebinsko popoln film o kurentovanju na Ptujskem polju in intuziazem mladih v iskanju filmskega izraza in resnic. V kolikor bomo oboje znali razvijati in še širiti krog kino-amaterjev bo amaterska filmska proizvodnja postajala nujna potreba in šola bodočih filmskih ustvarjalcev. MATJAŽ ZAJC

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-02-5401-5500_5488
Report a problem to oder@slogi.si.