Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Matiček z zgodovinsko patino

L. Smasek, Večer, 8. 3. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Matiček z zgodovinsko patino Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi — uprizoritev v ljubljanski drami — v njej je proslavila Ančka Levarjeva 30-letnico svojega igralstva Že samo povojno obdobje je slovenskega gledalca seznanilo z vrsto postavitvenih zamisli Linhartovega Matička. Videl je rokokoj-sko svetovljanskega, pa robato kranjskega, poenostavljenega in spet nekoliko privzdignjenega itd.. itd., kar vse prav lepo dokazuje življenjsko sposobnost tega davnega komedijskega besedila, pogojenega s francosko revolucijo, tega duhovitega posmeha (toda ne samo posmeha) gospodi in njenim prisklednikom v imenu ljudstva. Tolikšna raznolikost v pristopanju k Linhartovemu besedilu, ta možnost vedno z novega zornega kota brskati po Matičku in poleg tega še odkrivati v njem vedno nove, še neznane plasti, je prihranjena samo za prava, živa odrska besedila, ki izzivajo in ki vabijo, ki jih ne uprizarjajo samo iz spoštovanja do njih avtorja, več iz potrebe po izrazi-tem teatrskem doživetju. Matiček, graščinski vrtnar, in hišna Nežka pa za Nežko ogledujoči se baron in »maščujoča« sel svoj tridesetletni igralski jubilej. Ančka Levarjeva (nepozabna Lojzka iz Hlapcev) kot baronica Rozala, ki ji je uspela predvsem kot gospa in kot prizadeta in zmedena obtoženka, nekoliko manj pa kot navihana, zabavna zarotnica. Matiček Danila Benedčiča (igra ga tudi Rudi Kosmač) je bil premalo iskriv in živ, sploh je premalo bil in preveč igral, Nežka Majde Potokarjeve sodi med njene solidne stvaritve, spominjajoče na prejšnje vloge, s premalo novimi, svežimi prijemi. Je pa zato Stane Sever poskrbel, da je njegov baron zaživel (sicer s prav tako znanimi, toda v nove kombinacije spojenimi sredstvi) kot nadvse posrečena figura zavoletelosti, nezaupljivosti, bil je nadvse zabaven »slon v trgovini s porcelanom«. Med manjšimi vlogami pa je treba omeniti predvsem imenitno Jerco Marije Benkove, ustvarila je pravega kmečkega dekliča, glasnega in neposrednega, iskrenega in prikupnega. L. Smasek

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.