Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Celjski spomini in zapiski

Mirko Roš, Celjski tednik, 11. 3. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
MIRKO ROŠ Celjski spomini in zapiski Tako na primer ugotavlja letno poročilo državne gimnazije za šolsko leto 1908/09 število 319 dijakov, med njimi 81 Slovencev. Seveda pa poročilo molči o tem, koliko dijakov je v Celje pripotovalo iz Gradca in z Dunaja ter se nastanilo v nemškem dijaškem domu, kjer so jih poučevali in nadzirali njihovi profesorji kot dobro honorirani instruktorji in prefekti. Izplačani honorar je ustanavljal moralno obveznost, da bodo gojenci dijaškega doma vsak svoj razred izdelali. V takih okoliščinah je nemška gimnazija marsikje uživala sloves varnega refugija. Da je leta 1909 bilo na nemški gimnaziji 25 dijakov evangeličanov, na meščanski šoli pa so bili med 139 učenci samo štirje evangeličani, je bila posledica močne incidence tujih gimnazijcev, ki je služila vzdrževanju visoke nemške frekvence na celjski gimnaziji. Toda slovenska nižja gimnazija je vselej imela višje število dijakov kot ustrezni štirje nemški razredi. V zadnjem letu pred prvo svetovno vojno jo je obiskovalo že 216 dijakov. Vsako povečanje ali zmanjšanje števila dijakov na obeh celjskih gimnazijskih zavodih in zlasti narodnost dijakov je bilo treba upoštevati kot menilo pri presoji narodnostnega značaja Celja, malega mesta, ki se ni smelo razširiti preko srednjeveških tesnih mej, saj bi sicer izgubilo svoje umetno ščiteno nemško lice. Vendar je kot nemška postojanka Celje stalo na izgubljeni mrtvi straži. III. Vsa šolska, kulturna, gospodarska in socialna dejavnost naših ljudi je bila prilagojena nenehnemu boju za pravice zatiranega malega naroda, ki so iz njegovega telesa pile kri ogabne pijavke, umetno hranjeni nemški otočki. Tudi vsi naši celjski spomini iz dobe pred razpadom Avstro-Ogrske so tesno povezani s tem bojem. Za uspehe v njem pa je bilo potrebno, da se med ljudstvom utrdi narodna zavest in s tem zajezi val ponemčevanja. Zato nosi predvsem vse javno delovanje celjskih Slovencev v tistem času pečat obrambe narodnih pravic pred tujo premočjo. Narodna zavest je hitreje in laže prodirala v široki delavski sloj kakor med podeželsko kmečko ljudstvo. Delavstvo je živelo v neposredni bližini svojih nemških delodajalcev kapitalistov in je pri svojem delu bilo podrejeno predpisom, ki so utrjevali oblast delodajalca kot uporabnika presežne vrednosti dela. Odpor do izkoriščevalcev je bil povsem priroden in je imel vedno večjo dinamiko. V delavskih vrstah samih so nastopili odlični voditelji, ki so pravilno dopolnjevali boj za pravice delavskega razreda z bojem za pravice naroda kot celote. Krajevnemu šolskemu svetu okoliške občine je že od leta 1899 dalje predsedoval zaslužni dr. Juro Hrašovec, poznejši prvi slovenski župan Celja. Ob vsakokratnem slavnostnem zaključku šolskega leta v šolski telovadnici je opomnil zbrane učence, naj ostanejo zvesti svojemu narodu. Nato pa smo na njegov poziv vsi v zboru trikrat zaklicali gromek >>Živio!<<. Ko so se dne 17. 10. 1965 v proslavo ustanovitve slovenske nižje gimnazije pred 70 leti zbrali nekdanji gimnazijci v preprosti gostilnici zunaj mesta, sta bila prisotna tudi edini še živeči nekdanji profesor zavoda, ravnatelj Fran Mravljak in pa ravnatelj Ivan Prekoršek, ki je bil dijak gimnazije že v prvem letu njenega obstoja. Udeleženci sestanka so v svojih govorih in pogovorih obujali spomine na izborne svoje pokojne profesorje, med njimi zlasti na živookega vladnega svetnika Emilijana Lileka, na serioznega profesorja Bračka, ljudomilega profesorja Kožuha, očetovsko skrbnega profesorja Rabuzo, suplentskega profesorja Beraniča in še nekatere druge. Vsi dijaki slovenske nižje gimnazije smo s pravilno mislijo spremljali potek balkanske vojne. Bili smo po veliki večini resni, razglabljajoči fantje. Že v drugem razredu smo pod mentorstvom svojega razrednika profesorja Rabuza izdajali literarni list »Menstruus«. Naloga naših profesorjev ni bila samo ta, da v šolskih vedah čim bolje pripravljajo svoje učence za prestop na nemško višjo gimnazijo. Po besedah profesorja Mravljaka so imeli naši pedagogi tudi nič manj pomembno dolžnost krepiti dijakom njihov nacionalni čut in ponos. Ta dolžnost ni bila nikjer zapisana in nikoli ukazana. A vendar je obstajala in naši dragi profesorji so jo vestno izpolnjevali. Takšna vzgoja je res že pomenila prispevek k pripravi ugodnih tal za odločilni spopad. Kdo bi bil takrat mogel napovedati dve svetovni vojni, ki ju bo obe zaporedoma s presledkom le dveh desetletij sprožil nemški imperializem? Vendar je bil ta spopad neogiben, čeprav je šele spomladi 1941 vzplamtel v vsej divji, za naše ljudstvo tako strašni grozotnosti. Društveno in družabno življenje slovenskih meščanov in okoličanov je v zadnjih predvojnih letih bilo prav živahno. Obstajala so številna gospodarska, športna, stanovska in strokovna, kulturna in politična društva. Središče vsemu narodnemu življenju pa je predstavljal Narodni dom z obema dvoranama za prireditve in zborovanja, društvenimi in restavracijskimi prostori. Uspešno je pod vodstvom pokojnega Rafka Salmiča deloval Dramatčni odsek Celjskega pevskega društva, od leta 1911 dalje samostojno Dramatično društvo, ki sta že v predvojnih letih znala privabiti toliko izvrstnih igralcev na mali oder Narodnega doma. Ljudskošolski učenci in dijaki slovenske nižje gimnazije smo ob nedeljskih popoldnevih vsi srečni prihajali h gledališkim predstavam v Narodni dom. Leta 1909 je bil dograjen Sokolski dom v Gaberju in že smo tam navdušeno telovadili. Ob najrazličnejših prilikah so tekle denarne zbirke za slovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Politično društvo »Naprej« je opravljalo narodno-politično delo tudi v nemških in ponemčenih občinah. Mnogo slovenskih društev je bilo včlanjenih v Zvezi narodnih društev Štajerske in Koroške v Celju. (Dalje)
Note
Dramatično društvo;
Archival material identifier
1966-03-5501-5600_5632
Report a problem to oder@slogi.si.