Mladinski klub
Žarko Petan, Ljubljanski dnevnik, 19. 1. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
ŽARKO PETAN
Mladinski klub
Doslej so ubogi slovenski starši živeli v nenehnem strahu zaradi svojih nadobudnih potomcev. Kot Damoklejev meč je visela nad njimi grožnja! Kaj bo, če našega fanta ali punco poženejo iz šole?!. No, poslej jim je vsaj s tem prizaneseno. Če se zgodi najhujše, se bo fant vpisal v novoustanovljeni Mladinski klub ljubljanskega TV Studia, pa bo vse v najboljšem redu. Tam ga bodo pod strokovnim vodstvom v najkrajšem času prekvalificirali iz navadnega šolarja v izvedenega twist-plesalca ali popevkarja. Če se bo posebno izkazal v teh umetnijah, utegne celo postati dežurni kluba, kar je menda najvišji položaj, ki ga lahko doseže. Potem bo smel sprejemati novince in jim postavljati raznorazna vprašanja, na priliko: Čigava si ti, punčka?... Ali so kavbojke vzgojne ali nevzgojne ali samo niso nevzgojne? .. Pojdi v bar in si kar sam postrezi!... In tako naprej po tem vzorcu.
Že slišim, kako se usaja naša mladina, kateri je bila namenjena televizijska oddaja Mladinski klub: Ti si, stari, že goden za naftalin. Ne razumeš naših što sov in naše potrebe po zabavi. Usajaš se za prazen nič! Saj ni v tem nič slabega, če se malo pozabavamo, zapojemo in zaplešemo. Tudi ti si bil nekoč mlad...
Res je, bil sem. Pa še zdaj nisem za staro šaro. Spominjam se, da so me pred petnajstimi leti vrgli s plesišča v Mladinskem domu, ker sem plesal bugi-vugi ali trokent. In ni me sram! Prav narobe! Ampak ...
AMPAK vse ima svoje meje. Domača zabava, ali kot se temu po domače reče »hausbal«, lahko zelo zabaven za tiste, ki se zabavajo, se pravi pojejo, plešejo, blebetajo neumnosti in počenjajo podobne reči. Vendar za tistega, ki samo gleda, na primer za televizijskega gledalca, pa je to na moč dolgočasno. Zabavne televizijske oddaje pa so menda namenjene predvsem gledalcem, čeprav je v redu in prav, da se zabavajo tudi vsi udeleženci od urednika do zadnjega izvajalca.
Nisem pedagog in vse, kar je preveč pedagoško, se mi upira, ampak...
AMPAK vse ima svoje meje. Tudi antipedagogija. Moja dvanajstletna hčerka zna plesati vse moderne plese od twista do bosse nove, zna zapeti nešteto popevk, v katerih se beseda ljubezen ponavlja do onemoglosti v najrazličnejših zvezah. Ne zna pa zapeti niti ene slovenske narodne pesmi. Sploh ne ve, kaj je to polka. Zadnjič me je vprašala, če je bila Polka poljska kraljica...
A morda sem jaz preozek, preoster, zaverovan v preteklost. Dežurni Mladinskega kluba je obljubil, da bodo v njihovi oddaji nastopili mladi literati, godbeniki in plesalci. V prvi oddaji ni bilo o tem ne duha ne sluha. Razen, če menijo, da je bilo tisto, kar je govoril dopisnik Mladine, literatura. No, potem živijo v veliki zmoti. Edina sled o literaturi je bilo nekaj knjig, ki pa so bile samo rekviziti. Pripomba, da so nekatere izmed teh knjig prebrali, ne ustreza resnici. Namreč, iz lastne izkušnje vem, da imajo knjige na sceni samo ovitke brez listov...
Se in še bi lahko nadaljeval, ampak...
AMPAK vse ima svoje meje. Tudi moja rubrika, ki je namenjena v prvi vrsti humorju. Le-tega pa je bilo v Mladinskem klubu bore malo. Tako malo, da se ne morem iz članov kluba in njegovih pobudnikov niti norčevati. Najraje bi se zjokal...
BESEDA NI KONJ BESEDA NI KONJ
- Categories
- Refleksija in publicistika
- People
- Žarko Petan
- Archival material identifier
- 1964-01-2001-2100_1958