Naš pre TVornik
Olga Ratej, Delo, 7. 4. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Naš pre TVornik
Resda je že bog oče samo šest dni delal, da bi sedmi dan užival v rajski rekreaciji, ampak njemu je bilo lahko, ker je vse znal in se mu ni bilo treba učiti. Ne tako mi. Mi se sicer zgledujemo po njem, kar se weekenda tiče, in šestega dne damo vse štiri od sebe, vendar pa človeku znanja in uka nikoli ni dovolj. Nikoli. Pravijo televizijski poveljniki: ob sobotah po zgodovinsko, ob nedeljah po kmetiško-športno. Prav. V soboto zvečer poučna Peščena ura.
Da smo zadnjič pričakovali, kdo bi vedel zakaj, sprehod po treh stoletjih mode na Slovenskem, je bilo kajpada nesmiselno. Čemu pa ravno moda? Zato, ker je zdaj ta razstava v Ljubljani? Ali zato, ker se iz Ljubljane skoraj ne moremo premakniti, pa smo mislili... Ne, kamera je bila to razstavo nekoč že oplazila, Peščena ura pa je popolnoma, popolnoma neodvisna oddaja. Pesek pade, kamor nanese. Da se je nekajkrat dotaknil naše kronske zakladnice v Narodnem muzeju, je bilo imenitno in nadvse prav: za Ljubljančane, ki se nam ne da hoditi tja, za Neljubljančane, ki dobijo muzej franko dnevna soba, za šolnike pa je bilo kakor vabljivo vabilo v turistični vodnik po Ljubljani. Prosim, ne zaradi tega, ker so ji pri duši fasade, ampak zato, ker jih odpravlja z vodniško suhim naštevanjem.
Bil vam je leta 1895 v c. kr. Ljubljani potres. Film to pokaže z dramatičnim tresenjem dimnikov, zakaj naša domišljija si potresa brez te ukane ne zna predstavljati. Prav. Ampak pred potresom, ki nas vse zelo zanima, je bilo v Ljubljani zgrajenih nekaj impozantnih novih stavb in po njem še nekaj novih stavb. Vidimo jih na razglednicah in na filmu: ena, tri in naprej. Film pokaže balkon in beseda pove, da je to balkon. Film pokaže jugenstilsko okrasje in beseda to potrdi. Ta stil bi nas spet malo bolj zanimal in arhitekt Fabiani tudi. Ampak, kaj ko ni časa! Toliko je še hiš. Ljubljančani jih kar naprej rušijo in zidajo višje, da bi jih kuga. (Ta strast jim je ostala do danes.) Tako bežimo naprej v Jakopičevemu paviljonu, pa hitro k Drami, Posojilnici, kanalizaciji, tramvaju, Bolnici, Gluhonemnici, Porodnišnici. Prisopihali smo tja do Most in do nove ločnice: SHS ante portas.
Bojim se, da oddaji navzlic avtoričini prizadevnosti in dobri nameri preti predavateljska enoličnost. To bi bilo škoda, zakaj Peščena ura je mnogo obetala; primer: Celjski strop.
OLGA RATEJ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- People
- Olga Ratej
- Archival material identifier
- 1966-04-5701-5800_5815