Razveseljiva spoznanja
Večer, 7. 4. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
RAZVESELJIVA
SPOZNANJA
Dobro se še spominjamo raznih pisem bralcev pa tudi uradnih komentarjev v nekaterih beograjskih in zagrebških dnevnikih in tednikih, ki so se usi, bolj ali manj ogorčeno, spotikali ob slovenščino in makedonščino na TV, češ da sta »nerazumljivi za večino jugoslovanskih televizijskih gledalcev«. Misli, ki so sledile tej ugotovitvi, bi lahko strnili v bolj ali manj zaokroženo celoto namigov, po katerih naj bi tako imenovani skupni program (program, ki ga gledajo na celotnem področju SFRJ, in ne zgolj na območjih posameznih republiških studiov) ne obteževali s slovenskimi in makedonskimi (predvsem govornimi) oddajami; upoštevali naj bi glasbo in ples in podobne kategorije, ki niso podvržene jezikovnim pregrajam. Reakcija je bila torej takšna: »česar ne razumem, ne maram,« nihče pa se ni skušal zavzeti za to, da bi se prizadevanja usmerila prav sem, k omogočitvi razumevanja, k obvladovanju tistega, kar ni znano, k učenju dveh bratskih jezikov, da ne bi zaradi tega odklanjali ne tako nepomembnega dela televizijskih kulturnih in političnih in gospodarskih prizadevanj, rastočih na področju SR Makedonije in SR Slovenije.
Ni pa ostalo samo pri tem, na srečo, končno so se le našli ljudje, ki skušajo načelo o enakih pravicah za vse omogočiti tudi na jezikovnem področju, ki krepko pometajo s preveč razširjeno miselnostjo, da bi moral srbohrvaščino obvladati vsak državljan SFRJ, s slovenščino ali makedonščino pa naj bi se ubadali le neposredno prizadeti.
V zadnjem Studiu, zagrebškem tedniku za TV, radio itd., je bilo, na primer, mogoče prebrati tudi tole misel: »TV je pravzaprav idealen medij, s katerim bi lahko rešili ta (jezikovni) problem. V televizijskem programu imamo oddaje angleškega, francoskega in ruskega jezika, ki imajo svojo zvesto publiko. Mar ne bi bilo koristno, če bi poleg njih uvedli še oddaje slovenščine in makedonščine?... Slišali smo, da bo ta predlog verjetno kmalu uresničen. Verujemo, da smo istega mnenja kot gledalci, ko si želimo, da bi se ta zamisel čimprej uresničila.«
Televizija, ki se je rodila kot nekaj skupnega, jugoslovanskega, naj bi to tudi ostala.
Spoznanja, kot je pravkar zabeleženo, bodo to pomagala omogočiti.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika Radio
- Archival material identifier
- 1966-04-5701-5800_5816