Poglavje o komisijah
Stanka Godnič, Delo, 16. 4. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Film
Poglavje o komisijah
Navsezadnje je čisto vseeno, kako bo letos z jugoslovanskim filmom na jubilejnem festivalu v Cannesu. Nastop v festivalni konkurenci še zdaleč ni za ugled našega filma in naše domovine tako odločilna zadeva, da bi jo kazalo napihovati in dramatizirati. Najbrž bi se bilo bolje preprosto sprijazniti z ugotovitvijo, da v novejši proizvodnji pač ne premoremo dela, ki bi zmoglo zbuditi pozornost canneskih cineastov, in umakniti kandidaturo (kot je to lepo in zdravo samokritično naredil Viba film z »Amandom«), ne pa čakati do poslednje sekunde in pošiljati tik pred zaključkom prijavnega roka naravnost z montažne mize nedozorela, zaradi naglice nujno pomanjkljivega dela na vpogled selekcijski komisiji canneskega festivala. Niti tedaj ne, če prihaja tak na hitrico zlepljen filmski trak iz rok enega naših najuglednejših režiserjev, ob katerem, vsaj zdi se tako, je tudi najrahlejši dvom o njegovi kreativni potenci žalitev in tabu.
Funkcionarji canneskega festivala najbrž nimajo najboljšega mnenja o jugoslovanski kinematografiji oziroma o njenih organizacijskih in reprezentančnih zmogljivostih. Kaj pa naj si tudi dobrega mislijo o deželi, ki je na enem poprejšnjih festivalov pričakovala in domala zahtevala spremembo dognanega, tradicionalnega festivalskega statuta, da bi svoj dolgi dokumentarni film vrinila v festivalsko konkurenco kljub temu, da v statutu jasno in razločno piše, da se v konkurenco uvrščajo samo kratki dokumentarni filmi? Resda je tisti film obšel ves svet in zbudil vsesplošno pozornost, toda pozornost je veljala veliko bolj pretresljivi tematiki in ne njeni filmski obdelavi. Letos pa pošilja Jugoslavija canneski selekcijski komisiji novo delo istega režiserja s pripombo, da, ker se pač mudi, pošilja kar prvo verzijo, komisija pa naj počaka in si po izteku prijavnega roka ogleda še drugo, boljšo ureditev filmskega gradiva, za katero se bo potrudil režiser ...
ljeno (a ne neupravičeno) umaknil svoj film »Tri«, češ da ima njegovo delo določen ugled in zato ne more biti rezerva slabemu filmu (s tem je mislil na odklonjeni Bulajićev film »Pogled v zenico sonca«), je komisija poiskala še dva kandidata, »Grenko travo« Žike Mitrovića in »Roj« Miće Popovića. Lahko torej sklepamo, da sta se ji oba filma zdela vredna časti, da nas zastopata v najostrejši mednarodni konkurenci, čeprav je direktor Avala filma, proizvajalca »Roja«, povedal, da so v naglici, s katero so zaradi Cannesa snemali film, naredili slab film in da režiser sestavlja novo verzijo.
Potlej pa je kot strela z jasnega udarila novica, da je komisija za pregled filmov SR Srbije prepovedala javno predvajanje »Roja«. Osem članov te komisije se je izreklo proti štirim članom: ugotovitev večine je, da bi film utegnil kvarno vplivati na mladino in na njeno vzgojo...
Kako je sploh mogla zvezna komisija za izbor filmov za inozemske festivale odločati o usodi filma, ki še ni dobil licence za predvajanje? In kako da nihče od številnih članov te komisije pod predsedstvom Gojka Sekulovskega ni imel ob »Roju« nobenega pomisleka, moralnega ali umetniško kritičnega če je pa ta film osem članov druge komisije tako ogorčil, da so ga sklenili zapreti v bunker? Menim, da bi bila obtožba, da sedi v srbski republiški komisiji za pregled filmov osem puritancev, vsekakor pretirana in neumestna.
Kdo nam bo obrazložil poglavje o naših filmskih komisijah, o njihovih dolžnostih in pravicah, o njihovih kvalifikacijah? Kdo bo povedal, ali imamo komisij preveč, da je toliko zmede v njihovem delu in toliko nasprotij v njihovih odločitvah ali jih imamo mogoče celo premalo? Morda bo zadel prav tisti, ki si bo upal povedati, da v vseh komisijah, kot kaže, ne razsojajo pravi ljudje in da tudi o njihovi popolni objektivnosti ne bi mogli govoriti.
Kaj je torej preostalo komisiji za izbor filmov drugega, kot da se vrne k prvemu izbranemu filmu (čeprav ga je canneska žirija odklonila). In tako smo izvedeli, da si bodo v Parizu še enkrat ogledali še eno verzijo Bulajićevega filma »Pogled v zenico sonca«. samo tega nismo izvedeli, kako bo s to, z naše strani načrtovalno projekcijo filma 19. aprila v Parizu, ko pa vemo, da je canneska selekcijska žirija sklenila končati svoje delo že 15. t. m.
Delo 16.10
STANKA GODNIČ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Producers
- Adrian Film
- Archival material identifier
- 1966-04-5801-5900_5789