Odhod, ki je hkrati triumf
Večer, 22. 4. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Zinka Kunc se je poslovila od Metropolitana
prišla je Ruža Pospiš
Odhod, ki je hkrati triumf
Zinka Kunc, naša velika rojakinja, pevka svetovnega formata, se je v operi André Chénier poslovila od Metropolitana in newyorške publike. Aplavzi in navdušeno priznanje so pomenili več kot običajen sloves od primadone. Newyorška kritika je zapisala: »Nikoli več ne bomo slišali ali videli koga, ki bi ji bil povsem enak.«
Osemindvajset let je pela v Metropolitanu in bila ljubljenka občinstva. Že ta svojevrstni rekord priča o kakovosti glasu, ki je debitiral 1927. leta v Ljubljani v Trubadurju. Deset let kasneje je Zinka Kunc-Milanov debitirala v Metropolitanu prav tako kot Lenora v Trubadurju.
V bogati pevski karieri je obšla skoraj vse svetovne odre: od milanske Scale in dunajske državne opere do londonskega Covent Gardna in praške opere. Odpirala je sezone v Tokiu, Chicagu, Buenos Airesu in drugod. Večkrat pa je obiskovala svojo staro domovino, kjer je nekoč po nasvetu nepozabne Milke Trnine pustila koncertno petje in se posvetila odru.
Leta 1962, ko je kot Maddalena v Chénieru proslavljala 25-letnico nastopanja v Metropolitanu, je najuglednejši newyorški glasbeni kritik Schonberg zapisal v Timesu: Po Rosi Ponselle je največji dramski sopran. V vseh rečeh je velika. S svojim glasom je prodirala v srce svojih vlog v svojem velikem repertoarju. Sodi v veliko dediščino operne scene 20. stoletja.«
Zinka Kunc-Milanov je odšla iz Metropolitana v istem trenutku, ko se stara hiša seli v novo – sodobni Lincoln Center. V Metropolitanu je nastopila 543-krat in ta pot je bila dolga. Začela se je 1937. leta, ko jo je ravnatelj Metropolitana Johnson slišal v Salzburgu, ko je pela v Requiemu pod Toscaninijem. To je bil začetek velikega dela. Zdaj odhaja slavna, priljubljena, nepozabna.
Leta 1883 je na otvoritvi Metropolitana pel bariton Josip Kašman z Malega Lošinja. Na istih deskah je pela slavna Milka Trnina. Za njo drugi Jugoslovani – tako Ruždjak in Cvejičeva. Zdaj prihaja nova, mlada in obetajoča Ruža Pospiš. V tej galeriji stoji Zinka Kunc kot ime, ki je najlepše blestelo na svetovnih opernih odrih. Njena zgodovina je del zgodovine Metropolitana.
Občinstvo pa je na tej zadnji predstavi nekajkrat z navdušenimi klici in solzami prekinilo izvedbo. V tretjem dejanju se tudi velika sopranistka ni mogla več obvladati. Svojemu občinstvu je odgovorila z enakimi čustvi, s solzami, ki so spremljale njen odhod. Odhod, ki pomeni triumf!
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Opera
- People
- Vladimir Ruždjak Žarko Cvejić
- Archival material identifier
- 1966-04-5801-5900_5920