Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Celovški operni umetniki v Ljubljani

M. Stante, Delo, 23. 4. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Celovški operni umetniki v Ljubljani Drevi bo gostoval v ljubljanski operi operni ansambel Mestnega gledališča iz Celovca z opero Otta Nicolaja »Vesele žene Windsorske«. Minilo je leto dni, odkar smo celovške operne umetnike nazadnje sprejeli v goste. Takrat so nam predstavili Mozartovo »Čarobno piščal« in Webrovega »Čarostrelca«. Prav tako pa je tudi ljubljanska opera gostovala v Celovcu nazadnje pred letom dni, ko je uprizorila Borodinovega »Kneza Igorja«. Sedanji obisk celovških gostov bo ljubljanska opera vrnila 7. maja letos, ko bo uprizorila v Celovcu balet dr. Danila Švare »Nina«. Tako izpolnjujeta obe operni hiši dogovor o medsebojnih gostovanjih, ki sodi v okvir kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Na dan, ko gostujejo celovški gostje v Ljubljani z »Veselimi ženami Windsorskimi«, bo minilo 350 let, kar je umrl W. Shakespeare. S predstavo gostov bomo tako počastili tudi spomin na velikega angleškega dramatika. »Vesele žene Windsorske« lahko brez dvoma štejemo za najbolj uspelo Nicolaievo glasbeno delo. Napisal ga je pred malone stodvajsetimi leti, nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Ta njegova opera, ki bi jo lahko okarakterizirali kot zmes italijanske opere buffo z elementi nemške spevoigre, nam predstavlja komponista Nicolaija kot izrazitega glasbenega esteta, ki pa je vnesel v svoje delo tisto sočnost in veljavo, ki karakterizirata glasbene umetnine trajne vrednosti. Umetniškemu vodstvu naših celovških gostov smo ob njihovem prihodu v Ljubljano zastavili nekaj vprašanj, na katera so nam ljubeznivo odgovorili: Kaj sodite na sploh o gostovanju pri nas? Kulturna izmenjava z Ljubljano, pomeni za nas zelo mnogo. Tako lahko rečemo, da pomenijo in bodo tudi v bodoče pomenila gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane za nas najinteresantnejšo obogatitev našega repertoarja... S posebnim veseljem se spominjamo zadnjega gostovanja ljubljanske opere v Celovcu, ko ste nam predstavili Borodinovega »Kneza Igorja«. Tudi balet »Nina« pričakujemo že z nestrpnostjo. Imate v načrtu druga gostovanja? V začetku letošnjega junija bomo odšli za štirinajst dni v Ingolstadt. Tam bomo uprizarjali Kálmánovo opereto »Grofica Marica« in Leharjevo opereto »Dežela smehljaja«. Katera dela so dosegla v vaši letošnji sezoni največ uspeha? Na prvem mestu je prav gotovo Offenbachova opera »Hoffmanove pripovedke«, velik uspeh pa so dosegle tudi Puccinijeva »Madame Butterfly,« Straussova »Ariadna na Naksosu«, Orffova »Premetenka«, balet Wernerja Egka »Joan iz Zarise« in seveda tudi Nicolaijeva opera »Vesele žene Windsorske«. Posebno doživetje pa je bila tudi kompletna uprizoritev »Nibelunškega prstana« Richarda Wagnerja v dveh ciklih. Posebej o »Veselih ženah Windsorskih« vam ne bi mogli reči kaj več, oziroma le to, da so doživele pri našem občinstvu in pri naši kritiki izvrsten sprejem in zelo dobre ocene. Upamo tako, da bo z našo uprizoritvijo zadovoljno tudi vaše občinstvo. Delo, s katerim prihaja tokrat celovško gledališče v Ljubljano, je zrežiral Franz Göd, dirigira Hanspeter Gmür, kot sir John Falstaff pa bo nastopil Franz Pacher. M. STANTE

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.