Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Gledališki večer o Edith Piaf

Snežna Šlamberger, Ljubljanski dnevnik, 26. 4. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PRED PREMIERO EKSPERIMENTALNEGA VEČERA V MGL Gledališki večer o Edith Piaf V Mestnem gledališču ljubljanskem se konec tedna obeta gledališki dogodek, ki bo pritegnil tako ljubitelje gledališča kot ljubitelje enkratne in vedno bolj žive Edith Piaf — žive, čeprav je ni več. Poetično dramsko montažo je pripravil in tudi sam režiral Borut Trekman, ki smo ga doslej poznali predvsem kot mladega publicista — s tem gledališkim večerom pa doživlja tudi svoj režiserski krst. Ideja za gledališki večer o Edith Piaf se je rodila že pred dvema letoma. Njen »duhovni oče«, režiser IGOR PRETNAR nam je o tem pripovedoval: »Ideja se je rodila, ko sem hodil po Parizu in kot vnet ljubitelj petja Edith Piaf zbiral njene plošče. Botrovala ji je želja, da bi poživili standardne oblike gledališkega oblikovanja in hkrati s tem pritegnili v gledališče nov del občinstva, predvsem mlajšega. Zamisel je živela v meni le v meglenih obrisih, večer Edith Piaf naj bi bil nekakšna kombinacija slušnega dojemanja ter prevodov pesmi, ki jih je péla. Borut Trekman je iz tega napravil mnogo več. Bil sem prijetno presenečen, ko sem videl, da se je s prizori in s spretno vpletenimi filmskimi vložki, predvsem pa z vključeno Cocteaujevo enodejanko »Ravnodušni lepotec« iz prve ideje rodila stvar, ki s svojim novim izrazom predstavlja obogatitev našega gledališkega življenja.« BORUT TREKMAN, avtor in režiser, je o svojem delu povedal: »V okvirnem repertoarju MGL je bil večer o Edith Piaf, med tremi enodejankami o ljubezni pa je bil predviden Cocteaujev »Ravnodušni lepotec,« ki ga je avtor napisal za Edith Piaf in ona je v njem tudi igrala. Vedno bolj jasno je postajalo, naj bi večer o Edith Piaf ne bil koncertni, ampak gledališki večer. Tako sem obe repertoarni ideji združil in Cocteau je postal temelj, iz katerega sem izhajal in ga dopolnjeval s pevkinimi spomini in seveda z njeno pesmijo. Prevode besedil, ki sem jih tudi vključil v ta večer, je prepesnil Janez Menart — napravil je to bleščeče, pisal je po glasbi, brez pisanih originalov, prevodi so obdržali vso lepoto in značilnost originalov. Izbral sem devet glasbeno najznamenitejših pevkinih pesmi in vključil v montažo tudi dva dokumentarna filma o Edith Piaf. Vprašali ste me, kako sem se kot avtor lahko podredil režiserju v isti osebi. Ko sem postal režiser, sem nehal biti avtor in sem tudi krepko vlekel črte, če je bilo treba. Pri delu sem se najbolj bal dveh problemov: kako doseči sintezo med tehničnimi in gledališkimi sredstvi in kako Cocteaujev tekst združiti v celoto s pevkinimi spomini. Zdaj pa se zdi, da je iz vsega tega le nastal neke vrste komorni teater, ki po svojih prijemih prinaša nekaj novega v gledališki repertoar.« O vsem tistem, kar je vplivalo na uvrstitev večera »Ničesar ne obžalujem« v eksperimentalni del programa MGL, je direktor in dramaturg LOJZE FILIPIČ dejal: »Ideja in realizacija sta dragoceni, ker v iskanju novega v gledališču prinašata troje stvari: zelo intenzivno željo, da ne rečem potrebo po inovacijah, potem način, kako ustreči močni želji širokega dela ljudi po neke vrste sintetičnem glasbeno-literarnem komornem teatru brez vsakršne nevarnosti, da bi to pomenilo vračanje v opereto ali kaj podobnega, pač pa s skoraj absolutnim jamstvom, da smo našli metodo, kako plasirati resnično vredno glasbo in jo združiti s širšim umetniškim doživetjem, in slednjič: ta večer ima tudi imenitno polemično vrednost, polemičnost proti plaži in vsemu, kar je devalviralo našo široko glasbeno potrošnjo na popolnoma nedovoljene nivoje. Po moji presoji je morda prav takšen večer tisto, kar brez vsakršne komercialne spogledljivosti in ob vztrajanju pri kvaliteti lahko postane morda sicer enkratna, a neprimerno boljša iznajdba, kot jih je našel zahod s svojimi musicali ali pa tistega, v kar se nekateri rešujejo — restavracija klasične operete. Odločili smo se, da bomo to predstavo poklonili svojim stalnim abonentom kot darilo, kot deveto, nepredvideno premiero.« Krstna uprizoritev večera »Ničesar ne obžalujem« bo v četrtek, 28. aprila, premiera pa naslednji dan, v petek. Kot pevka v predstavi nastopa Tina Leonova, v nemi vlogi Emila slušatelj igralske akademije Anatol Štern, šansone pa interpretira Maja Šugmanova v alternaciji z Vero Perovo. Scena je delo ing. arh. Uroša Vagaje, kostumi pa Mije Jarčeve. Na premiero, ki je pravzaprav v svetovnem gledališkem življenju prvo gledališko delo takšne vrste o Edith Piaf, je Mestno gledališče ljubljansko povabilo tudi predstavnike francoske ambasade. TINA LEONOVA V »NIČESAR NE OBŽALUJEM« S. ŠLAMBERGER JUBLJANSKI DNEVNIK 26.10.66.
Report a problem to oder@slogi.si.