Prepotreben obisk ki bi moral biti daljši
Z.VK, Ljubljanski dnevnik, 7. 7. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
BALETNA PEDAGOGA IZ SZ IN ZDA V ZAVODU ZA GLASBENO
IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE
PREPOTREBEN OBISK
KI BI MORAL BITI DALJŠI
Ljubljanskim baletnikom se v teh dneh izpolnjuje davna želja: v gosteh imajo dva priznana baletna pedagoga iz tujine, Carol Egan iz ZDA in prof. Abdarahmana Kumisnikova z leningrajske baletne šole. V štirinajstdnevnem seminarju seznanjata naše baletnike ter baletne pedagoge z metodami pouka klasičnega baleta v Sovjetski zvezi in modernega plesa v Ameriki. Če pravimo, da se našim baletnim umetnikom izpolnjuje davna želja, potem mislimo s tem na dolgoletna prizadevanja baletne šole in ljubljanske Opere, da bi dobili v Ljubljano za dalj časa kakega priznanega sovjetskega baletnega pedagoga, ki bi k nam lahko prinesel mnogo koristnega in novega. Doslej vsa ta prizadevanja niso uspela, čeprav ravno prof. Kumisnikov že celo leto kot pedagog vodi balet beograjske opere in predava na tamkajšnji baletni šoli in čeprav bodo pedagoge iz SZ predvidoma dobili tudi v Zagrebu in Skopju. Tako se v Ljubljani upravičeno sprašujemo, kako kot mesto baletnega bienala ne moremo uresničiti želje naših baletnih umetnikov in baletnega naraščaja, da bi prišli v stalnejši in daljši stik s priznanim ruskim mojstrom baleta. Letošnji seminar je namreč le kratko nadomestilo za vse želje in potrebe in do njega je pravzaprav prišlo le bolj slučajno: prof. Kumisnikov je bil z beograjskim baletom na bienalu in je bil pripravljen voditi krajši seminar v Ljubljani, bivanje Carol Egan pri nas pa je omogočila ameriška ambasada.
Včerajšnja tiskovna konferenca z obema baletnima pedagogoma je bila hkrati tudi razgovor med njima in med našimi baletnimi umetniki, zato je razumljivo, da je beseda tekla največ o strokovnih stvareh. Izvedeli pa smo mnogo zanimivega predvsem o načinu pouka na leningrajski baletni šoli, ki je pač med vsemi na svetu najbolj priznana šola klasičnega baleta. Za devetletno šolanje na njej se vsako leto prijavi kakih dva tisoč kandidatov, od katerih jih sprejmejo sto – polovico deklet in polovico fantov. Na tej šoli je združen balet s poukom vseh splošnih predmetov, ki so potrebni za redno šolanje – javni nastopi pa spremljajo gojence šole že od druge polovice prvega leta šolanja naprej. To niso samo koncertni nastopi in produkcije, marveč tudi cele baletne predstave v Kirovskem gledališču. Šola daje letno 50 do 60 absolventov in za nobenega ni strahu, da ne bi našel zaposlitve baletniki namreč po dvajsetih letih plesanja že odhajajo v pokoj in plesalci v velikih gledaliških ansamblih se neprestano menjajo.
Še posebej zanimiv je bil tisti del včerajšnjega pogovora, v katerem sta oba tuja gosta govorila o svojem odnosu do modernega baleta. Prof. Kumisnikov je kot zastopnik klasične baletne šole Vaganove modernemu baletu očital pomanjkanje občutka in vsebine, duše in srca. Carol Egan je razmerje med klasično rusko in moderno ameriško šolo pojasnila takole: zdi se ji, da se v baletu še posebej odraža pravilo, da ima vsaka narodnost v umetnosti svoj izraz. Zanjo tudi v majhnih niansah modernega baleta ni samo abstrakcija in lahko občuti njihov izraz, ki ga širok slovanski temperament ne opazi. Ta se izraža na svoj široki, lepi in čustveni način. Oba pa skušata doseči isto: umetnost – le da vsak po svoji poti.
Z.VK
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Ples
- Producers
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Archival material identifier
- 1966-07-6301-6400_6406