Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Umrl je pisatelj Jože Kranjc

France Novšak, Delo, 8. 7. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Umrl je pisatelj Jože Kranjc Včeraj zjutraj je v Ljubljani nenadoma umrl pisatelj Jože Kranjc, predstavnik tiste generacije slovenskih pisateljev, ki je zlasti med obema vojnama s svojimi deli opozarjala na hude socialne probleme naše dežele s tem, da je slikala življenje malega človeka v njegovem vsakdanjem boju za obstanek, njegovo iskanje sreče in življenjskega smisla v družbi, ki je hodila ob prepadu, brez cilja in perspektiv. Skoraj vsa svoja dela je pisatelj Jože Kranjc posvetil prav temu malemu človeku, ob katerem se je vzbujala njegova pisateljska vest in kritičen odnos do družbe, ki je bila zrela za revolucijo že mnogo prej, preden se je ta z narodnoosvobodilno vojno dejansko začela. Kratek življenjepis Jožeta Kranjca nam pove, da je bil rojen v Borovnici 4. marca 1904. Po končani gimnaziji je študiral na Visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu, nakar je nastopil službo profesorja na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Med okupacijo je bil zaprt, nato pa je odšel v partizane. Po vojni je bil do upokojitve profesor na srednji gospodarski šoli v Ljubljani. Pisal in sodeloval je pri revijah Domači prijatelj, Svoboda, Ljubljanski Zvon, Modra ptica, pred vojno je urejal reviji »Drama« in »Klas«, po vojni pa je prav tako sodeloval v mladinskih revijah, zlasti v Pionirju in Cicibanu. Prvi roman Jožeta Kranjca, ki je izšel leta 1930 in ima naslov »Ljudje s ceste«, že v glavnem kaže vse poglavitne lastnosti Kranjčevega pisanja. Tudi v drugih njegovih delih srečujemo ljudi s ceste, ljudi, ki s svojima drobnimi, a vendarle ubijajočimi skrbmi čakajo na svojo odrešitev. Povest »Pot ob prepadu« (1932) sodi med njegova najboljša dela v prozi. Jože Kranjc pa je tudi eden izmed redkih slovenskih dramatikov pred drugo vojno. Njegova gledališka dela, drama »Katakombe« (1933), komedija »Detektiv Meglan« (1934), socialno-politična drama »Direktor Čampa« (1935), ostra satira na razmere v predvojnem šolstvu, in komedija »Skedenj« (1939) so vse zaživele na gledaliških deskah v ljubljanski Drami. Po vojni je izšel leta 1955 izbor Kranjčevih novel »Sreča v temni ulici«, kot zadnja njegova knjiga pa so izšle črtice »Moj otrok in jaz« leta 1962. Razen mnogih krajših stvari pa je napisal še mladinski povesti »Drva« in »Noč«. Otrokom je po vojni posvetil otroške igrice in druge krajše spise. Vse do danes so v glavnem ostala neocenjena literarna prizadevanja generacije »pred zaprtimi vrati«, ki ji je pripadal tudi Jože Kranjc; generacije, ki jo danes preprosto označujejo z označbo generacija socialnih prozaistov, s čimer se hote ali nehote omalovažuje umetniški potencial tega časa. Ob slovesu Jožeta Kranjca naj bi bila zato naša dolžnost pravično oceniti tudi njegovo delo, ki bo ostalo med nami ne samo kot socialno borbeni, temveč še bolj kot človeški in umetniški dokument. Pisatelju Jožetu Kranjcu bodi ohranjen časten spomin med nami! FRANCE NOVŠAK

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.