Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

D. Gofla: Od teatrovih težaf!

D. Gofla, Večer, 19. 7. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
večer 19.VI D. GOFLA: OD TEATROVIH TEŽAF! Teater, odnosno talijin hram pri nas eni občani zamenjujejo z talisovim hramom. Fsled česarja potem bolj koristijo usluge talisovih hramov in ostalih posvetnih užitkof. Kateri lahko nudijo dupleškega jeruzalemčana, štajerske kranjske klobase, razne striptizerke in podobno več ali majn svežo meseno robo. Kar znači danes za en gotovi del človekof njihovo glavno duševno hrano. Razven enega avtorja seveda. In mogoče še enega kriminalnega fülma na televiziji. Fsled tovrstne kolturne fsmerjenosti nekaternikof, in enega rahlega nedostajanja sredstef za kolturo f splošnem, se seveda teaterski blagajni pohotno razcvitajo ene rakaste novotvorbe Katere potem obavezno raziedajo tudi priftośeljne umetnikof kot takih. Od katerih obavezno zahtevajo eno abzolvirano univerzo nakar potem rečimo ena igralka dobi majn plače kakor ena priučena kuharica penzjona Kar je na častna reč ena resnična istina. Cesarja je teater seveda fsled že omenjenega fenančnega raka vun popolnoma nekrif. No spodbudno tudi dejstvo, da so rečimo f beogradu pronašli eno snažilko, katera za njeno čistulno dejavnost vleče eno enkrat bolj večjo plačo kakor en dramatični igralec f provinci. Topogledno se nadam da se noben ne bo smejal ker je to en blazno slab vic, fsled katerega je treba prafzapraf bolj jokati. Tako je naš teater f bistvu prafzapraf en težki siromak. To je pogojena takisto f tem, da če on proizvaja en visoko izobraženi repertoire, ga naderejo široke mase, če pa f cilju pridobivanja taistih mas povabi f teater rečimo eno teto iz amerike, pa ga naderejo kritiki in ostali cefrajoči alementi. Tako se nahaja naš teater nanstop f enem scefranem stanju. Kar fantastično simbolistično očituje takisto z njegovo nekolikanj ruševinsko zunanjostjo. Kako pa naj en teater tudi pride na eno zeleno vejico, če bi en rad videl »hamleta«, drugi »makseljna f škripcih«, tretji »ajdo«, četrti pa »grofico marico ali eno podobno aristokratično kidanje. Če pa fsaki ne dobi njegof komad ekspresno na oder pa počasti talijin hram zgolj z njegovo odsotnostjo. Jast poznam lastnoročno celo enega občana, kateri ne poseča več teater, kjer je f njegovem bufetu vino predrago. F pogledanju raznih kritikof pa je fsekakor za omeniti, da je f socjalizmu teater f službi naroda. Fsled česarja, če se narodu en komad, kateri je literarično in fprizoritveno neoporečnega tipa, dopade, kritik pa ga porazira do amena, potem se taisti kritik postavi iznad naroda. Kar vsekakor znači eno propisno deformacijo. Za katero pa se žalibog dosedajci še ni našel noben semafor, da bi ji pokazal rdečo luč...

This article has not been reviewed yet.

Producers
Teater Tivoli
Archival material identifier
1966-07-6401-6500_6482
Report a problem to oder@slogi.si.