Kot je običaj in še kaj za spremembo
Vesna Marinčič, Mladina, 30. 7. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
MLADINA 30 VII. 66.
TRINAJSTI
FILMSKI
FESTIVAL
V PULJU 30. VII
Kot je običaj
in še kaj za
spremembo
Trinajsti jugoslovanski, poletni filmski festival. 13.000 gledalcev, všteti so tudi tisti, ki so z ograje skočili, prasketajoči srebrni potoki z mogočnega obzidja. Vsako leto enako vzhičenje, prišel je Tito, zaprasketale so filmske kamere, službeni in osebni fotoaparati.
Tokrat za spremembo na oder ni prišel tisti napovedovalec, ki se že leta in leta pojavlja na beograjskem in puljskem festivalu, ampak Ljubiša Samardjić, ki se je predstavil kot nocojšnji ostitelj festivala in napovedal upravnega odbora puljskega festivala Iva Šiljana. Le-ta ni govoril samo o napredku in dosežkih naše kinematografije, ampak tudi o mnogih dvoumnostih - nekaterih zablodah, ki so našle svoje mesto poleg mnogih uspehov.
Potem smo, kot je običaj, najprej gledali dva izmed boljših filmov letošnjega beograjskega festivala kratkih filmov: »V zavetru časa« in »Vendar eno mesto.« In kot je običaj, prvi film festivala, torej otvoritveni film in ki ga je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik republike, film z vojno temo: »Do zmage in naprej«. V štirih poglavjih prekaljenega režiserja tako imenovanih masovnih filmov. Takšnih torej v katerih se vedno veliko stre, strelja, kadi, viče (tokrat ves čas kriči Petre Prličko). Igralska zasedba je kot ponavadi Mitrovičeva - Aleksander Gavrič, belolasa in ljubka Milena Dravić in živahni Kole Angelovski (ki ga slovenski Pogačnik menda pridno čaka, da bo lahko nastopil v »Grajskih bikih«). Za osvežitev še nepogrešljivi Janez Vrhunc in še veliko znanih obrazov. »Do zmage in naprej« je kot rečeno masovni film, torej film za mase, za tako ogromne mase, kakršne sprejme puljska arena. Ljudje se še vedno znajo vživeti, če pa malce zašepa, pa mornarji pomagajo, spodbudijo tako, da se še vedno zgodi, da gledalci vneto zaploskajo, če je sovražnik premagan, če je pozitivec dobil v pest negativca.
Tako slab, kot »Konjuh Planinom«, ki so ga drugega dne predvajali v informativni sekciji, pa Mitrovičev film še zdaleč ni. V tej kako bi človek bi rekel poniževalni sekciji, so pokazali tudi Štigličevega barvnega »Amandusa« menda za nekaj minut krajšega, »nekaj dražjega«, ampak se mu ni nič poznalo... toda reklamo pa ima »Amandus« zelo veliko.
Takšno kot beograjska producentska hiša Avala film seveda ne; ta je s svojim »materijalom« takorekoč okuprirala Pulj; celo vžigalice nosijo njen žig.
Drugi večer, deset minut pred koncem filma »Roj« se je vlilo, vlilo in vsi smo pobegnili. Bomo danes vse nadoknadili.
VESNA MARINČIČ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Festivali
- People
- Janez Vrhunc
- Archival material identifier
- 1966-07-6401-6500_6558