Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Zadnje štiri premiere v SLG

D. R., Lepo mesto, 12. 4. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
ZADNJE ŠTIRI PREMIERE V SLG V zadnji številki Lepega mesta je že bila beseda o Raztrgancih in o otroški igri Hura soncu in dežju. Tako nam je danes pisati o Kislingerjevi otroški igri Izlet, o O'Neillovi Strasti pod bresti, o Rivemalovem Rezervistu, in drami Miha Remca Srečni zmaji. Po lanski sezoni, s katero nismo bili najbolj zadovoljni, smo z mešanimi občutki pričakovali letošnjo. Večina recenzentov je bila mnenja, da preživlja krizo tudi SLG in da je ne bo tako lahko prebolelo. Tudi začetek letošnje sezone ni bil najuspešnejši ter so pripombe, ki so bile napisane v našem listu, delili z nami tudi številni obiskovalci. Zato smo z velikim zanimanjem pričakovali za novo leto Kislingerjevo izvirno otroško igro Izlet, ki je imela v Mariboru lep uspeh. Res smo bili zadovoljni z igrico in z igro celjskih igralcev. Zdi se nam, da je bila to vsklajena predstava, s kakršno smo zadovoljni lahko gledalci kakor tudi avtor. Skrbno režijo je oskrbel Miran Herzog, vloge pa so v skladu s konceptom predstave domiselno podali Škof, Goršičeva, Dolinar, Božičeva ter Branko in Zvone Trnovšek. Naslednja predstava nam je prikazala O'Neillovo Strast pod bresti, ki je prešla že množico odrov širom sveta. Zdi se mi, da je ob koncu ostal nedodelan vprašaj kljub vsem strastem in dinamiki, ki smo jo čutili mestoma bolj, mestoma manj. Tudi se mi zdi, da so tako režiser Gombač kakor igralski zbor le zdrknili proč od O'Neilla in nam predstavili prav navadno, povprečno uprizoritev. Ne bi se mogli povsem strinjati z Jeršinovo kreacijo in tudi ne s tem, kar so pokazali Krošljeva in ostali, katerih vloge so bile povprečne. Še bolj nas je zanimala naslednja premiera Rezervista pisatelja Alexandra Rivemala. To je svojevrstna komedija, ne brez osti in humorja, sicer pa ne preveč zahtevna. Ob tej predstavi se nam zdi, da so v našem gledališču krizo srečno prestali, da je repertoar še kar srečno izbran in da se vračamo na raven, ki smo je bili pred leti v celjskem gledališču vajeni. Režijska zasnova Mirana Herzoga je bila čista in smiselna ter je igri dala še nekaj več življenja, kakor ga sicer ima. Igralci so svojo nalogo opravili zelo uspešno, posebej bi omenili kreacije S. Krošla, Šmidove ter mladega Bermeža, ki ima vse pogoje, da se na deskah uveljavi. Tik pred zaključkom redakcije smo doživeli še eno premiero, krstno predstavo mladega novinarja in dramatika Miha Remca. V dokaj uspeli režiji Mirana Herzoga smo videli njegovo dramo Srečni zmaji. O sebi in o svojem delu govori v tej številki našega lista avtor sam. O predstavi bi dejali, da ni tekla povsem tako, kakor bi želeli, da je bila delno nehomogena, sicer pa po svoje zanimiva in pri dobršnem delu gledalcev dobro sprejeta. V glavnih vlogah so se uspešno predstavili Jeršin, Pristov, Škof, Goršičeva in Šmidova. O drami bi lahko še marsikaj zapisali. Naj zaključimo poročilo z ugotovitvijo, da smo lahko z dramo, kakor s predstavo, še kar zadovoljni gledalci, avtor in tudi igralski kolektiv. D. R.
Report a problem to oder@slogi.si.