Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Boris Grabnar: Amerika za ekranom

Stanka Godnič, Delo, 3. 9. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Med knjigami Boris Grabnar: Amerika za ekranom Založba Obzorja 1966, zbirka Križem sveta Že v uvodnem poglavju te Grabnarjeve opisujejoče in razmišljujoče knjige preberemo stavek, ki nam pomaga razumeti avtorjev namen in nas opozarja na cilje njegove pripovedi: »Individualna svoboda je velika stvar, a samo kadar najdeš njen smisel v ustvarjalnem stiku s celoto, z vso družbo, s skupnostjo, ki te obdaja.« Res je Grabnarjevo doživljanje in opisovanje Amerike eno samo iskreno prizadevanje, da bi doumel ogromni konglomerat družbenega, političnega, ekonomskega, kulturnega, religioznega, pa tudi čisto vsakdanjega življenja Združenih držav, da bi zaslutil njegove bistvene značilnosti in jim poiskal razlago, utemeljitev. Skratka, da bi poiskal tisti stik posameznika s celoto, o katerem govori. o Ameriki ne razglaša za pravilo, temveč jih bralcu posreduje vedno kot svojo osebno misel, ugibanje, dvom ali tudi začudenje, nerazumevanje. Ker pa ga vseskozi spremlja jasna, opredeljena nacionalna in kulturna zavestnost, ki je lastna ali vsaj bližnja tudi njegovemu bralcu, dosega Grabnar nevsiljivo, spretno, rekli bi, kar spontano bralčevo sodoživljanje, pritrjevanje in enačenje. Zlasti še, ker zna ponekod poiskati bistro, nedvomno aktualno poanto. V tej pritegnitvi oziroma subjektivni povezavi med avtorjem in bralcem je svojska in redka odlika Grabnarjevega pisanja. Časovna omejenost obiska in njegova strokovna usmeritev sta Grabnarju pokazali Ameriko med Atlantskim in Tihim oceanom v enem samem zamahu hitenja od mesta do mesta ter kratkih postankov v vrsti kulturnih središč, v pokornosti skrbno, a strogo določenemu dnevnemu redu, ki je postavljal v ospredje seznanjanje z načini in metodami izobraževalnega in vzgojnega dela televizije. In vendar se popotnik ni dal zbegati naglici in prekipevajoči množici najrazličnejših vtisov, vsaj kot pisec svojih spominov na Ameriko ne. Njegova knjiga ni stenografski dnevnik popotovanj, doživetij in srečanj, temveč je skrbno in pregledno urejeno spominjanje ter vrednotenje. Ob tem delu pa avtor ni avtoritativen ali celo vsiljiv. Svojih spoznanj Seveda to ne velja za vsako poglavje. Kajti vprašanj je preveč in preveč raznorodna so, da bi odgovori obveljali za vsa. Če bi našteli vsa, bi se zapletli v gostobesednost. Tu je piščevo poklicno področje, novinarstvo oziroma televizija; njeno kulturno in vzgojno poslanstvo v Ameriki je avtor obdelal natančno in izčrpno, posredoval je kopico zanimivih in značilnih podatkov ter strokovnih ocen ter nazadnje osupljiv zaključek: V Los Angelesu, svetovnem središču filma, televizije in radia, ki se lahko pohvali z intenzivnim, ambicioznim in živahnim delom na tem področju ter seveda s številnimi uspehi in brezhibno organizacijo, ni nobenega tako velikega podjetja, kot je na primer RTV v Ljubljani... Sledijo druge panoge kulturnega življenja, od literature z zanimivim prikazom science fiction zvrsti do gledališča, filma, visokega šolstva in likovne umetnosti. In nato široka panorama vtisov o ameriškem družbenem življenju in njegovih problemih, o črnskem, o indijanskem vprašanju, o tragičnem Dallasu, ki ga je Grabnar doživel in posredoval bralcu zgoščeno, brez patetike in senzacije, a s tem bolj trpkim zaključkom hitri zmagi brezčutnega bussinessa: dan po pokopu predsednika Kennedyja je bila že do pičice natanko izračunana milijonska izguba, ki so jo imele televizijske postaje, ko so svoj čas oddajanja dosledno posvetile dallaški drami... ob teh in številnih drugih pogledih na ameriško sedanjost in na značilnosti njene mentalitete pa spremlja pisca skozi vse pisanje razmišljanje o svobodi ameriškega človeka - o svobodi verovanja, političnega prepričanja, ustvarjanja in še posebej o tisti drobno osebni, a tako pomembni svobodi individualnosti, kolikor jo dopušča oziroma stimulira vitalni, vrtoglavi razvoj standarda, civilizacije in tehnike, saj je navsezadnje v to vprašanje zajeta tudi funkcija kulturnih dobrin in stopnja kulturne zavesti ameriškega meščana. »Amerika za ekranom« je zanimiva in pošteno napisana knjiga. Kot vsako z iskrenostjo oblikovano delo ima seveda tudi svoje naivnosti in stranske steze. Sicer pa bi moral biti avtor, ki bi do konca izpolnil zastavljeno nalogo takšnega dela, že kar izjemen erudit in analitik obenem. Boris Grabnar pa je bil razgledan, idejno opredeljen in kulturno pristno čuteč Slovenec, ki je doživel in poskušal razumeti Ameriko. Z njegovim literarnim pričevanjem o tem doživetju smo lahko zadovoljni. Delo 9.1X STANKA GODNIČ

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1966-09-6701-6800_6778
Report a problem to oder@slogi.si.