Uspeh drame SNG v Trstu
Sergej Verč, Naši razgledi, 6. 5. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
(Malce zapoznelo) tržaško pismo
Uspeh drame SNG v Trstu
Pred dnevi je gostovala v Trstu Drama SNG iz Ljubljane, ki je uprizorila komedijo irskega dramatika Brendana Behana »Talec«.
Za tržaške ljubitelje gledališke umetnosti je bil to nenavaden dogodek in užitek. O visoki umetniški kvalifikaciji ljubljanske Drame smo že vedeli, tako po svojih prireditvah v domovini kot po gostovanjih v Trstu. Vendar vsakikrat, ko pride Drama v naše mesto, se tisto prejšnje, skoraj podzavestno navdušenje spremeni v novo, obilnejše in vsakikrat z novo mislijo: »Da bi nas še kdaj obiskali!«
Tokrat so se nam ljubljanski gostje predstavili s komedijo Brendana Behana »Talec«. Behan je vso svojo osebno tragiko in tragiko svoje domovine ponazoril v Talcu. S tem je še enkrat pokazal, da mora biti pravo gledališko delo napisano s krvjo. In prav v tem, v tem nemirnem »Talcu« je končno bistvo njegove umetnosti, ki je v glavnem trpljenje, ki ga Behan posreduje človeštvu tako, da ga reši bolečine in ga očisti vseh motnih duhovnih usedlin, iz katerih bi se utegnilo poroditi najstrožje gorjè, ki je kljuvalo tega nenavadnega umetnika ob ustvarjanju svojega dela.
»Talec« je doživel pri nas, v izvedbi ansambla ljubljanskega SNG pravo apoteozo. Predvsem moram poudariti izredno homogenost celotnega ansambla, ki je v režiji Mileta Koruna dosegla res vrhunec, predvsem v sproščenosti posameznih igralcev, dovršeni vigranosti in mogočno kultivirani govorici. Če bi dvomil o izredni ubrarnosti posameznikov, bi se izrazil skeptično. To pa je nemogoče reči. Vsaka beseda, pa še tako lepo postavljena, ne more poveličati ljubljanskih umetnikov. Njihov nastop je bil sproščen, celo nismo imeli občutka, da se nahajamo v gledališču, temveč tam, na Irskem in da smo tudi mi tisti ljudje, ki se zabavajo, pijejo in poslušajo zadnje popevke in melodije.
Vrhunec komedije sta predvsem dosegla Stane Sever kot Pat in Duša Počkajeva kot Meg Dillon. K tej dvojici moram prišteti tudi četvorico izrazitih in nadvse umetniško dovršenih igralcev: Aleksandra Valiča kot Monsieura, Milo Kačičevo kot gospodično Gilchrist, Majdo Potokarjevo kot Tereso in Danila Benedičiča kot Leslia (talca).
Vendar so tudi ostali dosegli svoj uspeh in dali komediji še večji ritem in obogatitev. Za primerno barvitost komedije so poskrbele tudi številne pesmi.
Tržaški Avditorij je bil za to predstavo res poln do zadnjega kotička. Predstavi so prisostvovali mimo slovenskih ljubiteljev gledališke umetnosti tudi mnogi Italijani. To vsekakor utrjuje in potrjuje vrhunsko umetniško raven ljubljanske Drame.
Gostovanje ljubljanske Drame pa je samo po sebi doprineslo k vedno boljšemu medsebojnemu sožitju in medsebojnemu spoznavanju, cenjenju in spoštovanju kulturnih, človečanskih in narodnih vrednot. Kajti v sedanjem času, je to eno izmed najpoglavitnejših načel vseh ljudi.
SERGEJ VERČ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Gostovanja
- People
- Majda Potokar Danilo Benedičič Mile Korun Aleksander Valič Duša Počkaj Brendan Behan Stane Sever Mila Kačič
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Productions
- TALEC, Korun, 1963
- Archival material identifier
- 1964-05-2301-2400_2239