Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Zagata Mladinskega gledališča

Tone Pavček, Delo, 23. 12. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Zagata Mladinskega gledališča Izjava dosedanjega umetniškega vodje Toneta Pavčka >>Izredno mi je žal, da bomo začeli proslavo 100 letnice slovenskega gledališča z ukinitvijo mladinskega gledališča, tistega, ki je po mojem mnenju Slovencem za nadaljnjo gledališko kulturo najbolj potreben,« je izjavil umetniški vodja Mladinskega gledališča (v odstopu) Tone Pavček. Te dni je bil v Ljubljani tudi širši posvet, ki ga je sklical odbor za kulturo Mestnega sveta ob udeležbi zastopnikov političnih organizacij ter vseh tistih prosvetno/vzgojnih in umetniških zavodov, ki so neposredno zainteresirani za kulturno vzgojo. Namen posveta je bil, da bi odbor dobil potrditev stališča, ki ga je zavzel glede ohranitve Mladinskega gledališča, za katerega je obstajala bojazen, da ga spričo finančne stiske Mestnega sveta ne bi bilo mogoče več vzdrževati v sedanji obliki. Na posvetu so vsi soglašali s stališčem odbora za kulturo, da so kontinuirane in kvalitetne gledališke predstave za mladino nujno potrebne. Kljub temu spoznanju pa je bil rezultat zgolj platoničen in deklarativen, kajti potrebnih sredstev ni bilo mogoče zajamčiti. Zato se je srečanje zaključilo z javnim odstopom vodje Mladinskega gledališča Toneta Pavčka. Kot smo izvedeli, se bo odbor za kulturo sicer pri Mestnem svetu trudil za dodatna sredstva, hkrati pa bo predlagal republiki sofinanciranje mladinskega in lutkovnega gledališča v Ljubljani kot edinih dveh specifičnih gledališč za mlade ljudi v naši republiki. V včerajšnjem pogovoru za »Delo« je Tone Pavček potrdil, da je položaj dejansko brezupen. »Mestni svet je mi- njega leta po sklepu Mestnega sveta o začasnem financiranju samo 23 odstotkov lanskoletne subvencije, to je 7 milijonov 600 tisoč starih dinarjev. Samo plače za to obdobje pa znašajo 6 milijonov 600 tisoč starih dinarjev (pri čemer znaša najvišja plača v kolektivu, igralke s 15 letno prakso 103 tisoč starih dinarjev, plača umetniškega vodje pa 70.800 starih dinarjev!) Vrh tega moramo plačati Pionirskemu domu še en milijon za upravne stroške, tako da nam ne ostane niti dinar za operativne stroške in opremo dveh predstav za 8.500 abonentov. Gledališče mora po- temtakem s 1. januarjem prenehati z delom ali pa bo moral petnajst članski kolektiv prejemati samo 50 odstotkov plače, z ostalim denarjem pa pokriti najnujnejše v zvezi s prvima dvema programiranima predstavama (Trije mušketirji« in Prešernov reci- tal). Rešitvi sta torej možni samo dve: ali da dobi Mladinsko gledališče dodatno subvencijo, ali pa da se ukine, pri čemer naj bi skrb za gledališke predstave za mladino prevzela Drama SNG, oziroma MGL. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti s tem, da bi ostala mladina na Slovenskem, zlasti osnovnošolska, brez slehernega gledališča. Sicer pa bo o teh možnostih razpravljal te dni tudi samoupravni organ Pionirskega doma.« Odbor za kulturo Mestnega sveta ob udeležbi zastopnikov političnih organizacij ter vseh tistih prosvetno/vzgojnih in umetniških zavodov, ki so neposredno zainteresirani za kulturno vzgojo, je sprejel sklep, da naj se mladinsko gledališče v Ljubljani deprofesionalizira ter dela vnaprej z amaterskimi kadri. To je v nasprotju s konceptom mladinskega gledališča, kakršnega smo doslej delali ter razen tega v nasprotju z omenjeno izjavo slovenskih gledaliških strokovnjakov. Ni mogoče zahtevati, da bi za 60.000 otrok, kolikor imamo abonentov v eni sezoni, mladinsko gledališče v takih pogojih še opravljalo svojo funkcijo.« Poudaril je, da je bil že dosedanji poklicni ansambel premalo številen, da je imel premalo sredstev in tehnične opreme, tako da je svoj program lahko uresničeval samo z največjo požrtvovalnostjo. »Z amaterizmom si po pri 145 predstavah, kot jih bomo našteli letos, sploh ne moremo ker je to praktično in tehnično nemogoče. In vendar bi morale biti gledališke predstave za mladino na najboljši ravni, kajti samo take imajo svoj vzgojni smisel. Vsako stagniranje pomeni smrt. Mladinsko gledališče naj bi dobilo za prvo tromesečje prihodnjega leta po sklepu Mestnega sveta o začasnem financiranju samo 23 odstotkov lanskoletne subvencije, to je 7 milijonov 600 tisoč starih dinarjev. Samo plače za to obdobje pa znašajo 6 milijonov 600 tisoč starih dinarjev (pri čemer znaša najvišja plača v kolektivu, igralke s 15 letno prakso 103 tisoč starih dinarjev, plača umetniškega vodje pa 70.800 starih dinarjev!) Vrh tega moramo plačati Pionirskemu domu še en milijon za upravne stroške, tako da nam ne ostane niti dinar za operativne stroške in opremo dveh predstav za 8.500 abonentov. Gledališče mora po- temtakem s 1. januarjem prenehati z delom ali pa bo moral petnajst članski kolektiv prejemati samo 50 odstotkov plače, z ostalim denarjem pa pokriti najnujnejše v zvezi s prvima dvema programiranima predstavama (Trije mušketirji« in Prešernov recital). Rešitvi sta torej možni samo dve: ali da dobi Mladinsko gledališče dodatno subvencijo, ali pa da se ukine, pri čemer naj bi skrb za gledališke predstave za mladino prevzela Drama SNG, oziroma MGL. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti s tem, da bi ostala mladina na Slovenskem, zlasti osnovnošolska, brez slehernega gledališča. Sicer pa bo o teh možnostih razpravljal te dni tudi samoupravni organ Pionirskega doma.<<

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.