Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Politika-evfemizem za izsiljevanje

Smacek, Večer, 31. 12. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Politika-evfemizem za izsiljevanje Vener 31.XII RADIJSKA SATIRA ARTHURJA MILLERJA »MAČEK IN MOJSTER KLEPAR, KI JE BIL ČLOVEK« NA SPOREDU RADIA LJUBLJANA, PONOVITEV 15. 1. 1967 OB 17.30 V I. PROGRAMU Vajene njegovih Salemskih čarovnic, Smrti trgovskega potnika ali Po padcu, nas preselitev na področje radijske igre (Maček in mojster klepar, ki je bil človek) preseneti ne samo zaradi menjave izraznega sredstva, temveč še bolj zavoljo nove uglasitve, novih poudarkov, novega izbora in novih perspektiv. Njih poglavitna skupna značilnost ostro začrtana satiričnost, v slovenskemu občinstvu znanih Millerjevih delih prisotna v glavnem kot stranska silnica, v Mačku pa postane bistvo, v katerem odkrijemo kot razgrnitev problema večno Milllerjevo predanost družbeno kritičnim analizam. V tej satirični radijski igri sledimo karieri izsiljevalca (beri olepšano: politika) od prve stopničke do vrtoglavega vrha, karieri, naslanjajoči se prav gotovo predvsem na ameriško (zedeajevsko) prakso, vendar presenetljivo podobno tudi večini neameriških zadevnih navad. Z grožnjami, podkupninami, obljubami, spretnim izigravanjem nasprotnikov itd., itd.. itd. postane maček Tom Thomas, ki se je naučil govoriti in brati človeško »narečje«, iz nepomembnega lovca na miši z vmesno stopnjo županovanja skoraj guverner. Njegov nezadržni pohod se ustavi šele pred delovnim človekom čiste preteklosti in sedanjosti, nepodkupljivim in trdnim sovražnikom laži in strahopetnosti. Ta vsekakor problemsko zanimiva in izpovedna razvojna linija pa bi ne bila niti približno toliko prodorna, če bi je ne obdajala duhovita Millerjeva razmišljanja: o korumpiranosti človeštva, o žalostnem dejstvu, da se ljudje zavedajo svoje umazanosti in nepomembnosti, da pa nadvse radi poslušajo tuja lepa mnenja o sebi (zato se tudi tako bojijo, da bi prišla na dan resnica o njihovem življenju), o dejstvu, da se je demokratične mehanizme za nasilje izkoriščajočim diktatorskim ambicijam mogoče upreti ne s popuščanjem, temveč zgolj s pogumnim vztrajanjem kljub vsem podkupninam in vsem grožnjam. Mojster klepar je pri Millerju zmagal (to je bil pisec Smrti trgovskega potnika dolžan pred samim seboj, pred svojo vero v napredek človeštva), ambiciozni politični maček se je vrnil na izhodiščno točko svoje izsiljevalske kariere, šel je lovit miši. To je v redu, žal pa je v tej rešitvi le nekaj preveč naivne Millerjeve vere v lahko in naglo zmago družbenega napredka. Prej bi verjeli, če bi maček, ki ga je klepar pokazal njegovim volivcem in ga hotel prisiliti, da bi spregovoril, lepo mijavkal, nič drugega kot mijavkal. S tem osmešil kleparja in njegovo akcijo, kandidatu Tomu Thomasu pa prinesel še eno volilno zmago. Sedanje razkrinkanje mačka omogoči namreč samo to, da bodo vladali (torej tudi temu pravičnost iščo- čemu kleparju) še kar naprej vsi tisti korumpiranci in večinoma tudi omejenci, ki jih je Tom Thomas tako bleščeče prehitel. Rešitev torej to ni, je pa opozorilo. Rosanda Sajkova je zrežirala Mačka z vso potrebno pozornostjo, posvečeno glavni vlogi mačka, pri tem pa tu in tam zanemarila večplastnost drugih vlog, recimo prve večje mačkove žrtve (ki bi morala predstaviti vso skalo od neskončnega presenečenja prek divjega ogorčenja do grenke kapitulacije in igranega zadovoljstva ob mačkovi izvolitvi za župana, v katerem tiho odmevata zvon poraza in piščalka popolnega nerazumevanja). Kot celota je izvedba izzvenela zelo prepričljivo, posrečeno mijavkarsko glasbo je napisal Borut Lesjak, samozavestnega in prebrisanega mačka pa je imenitno zaigral Jurij Souček (le proti koncu, ko naj bi bil prej razočaran kot pa zares obupan zaradi človeka, ki ne misli po mačje, se je zatekel v okvir preizkušene teatralnosti, vendar jo je prav na koncu spet uspešno zapustil, po mačje trezno razmišljal o svojem porazu). Smacek

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.