Občinstvo se preobje enega samega gledališča
J. K., TT, 19. 1. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
POLDE RIBIČ, IGRALEC TT 19.1.67
»OBČINSTVO SE PREOBJE ENEGA SAMEGA GLEDALIŠČA«
Doma je v Drami. Tam ga je najlaže najti. Ali pa tudi najteže. Rad bi se zmenil z njim za kratko srečanje, po telefonu. Na odru je, pojasni vratar, ne more. Drugič prav tako. Tretjič sva se našla. Po spominu brskam za liki, ki jih je predstavil na dramskem odru. Zastaviti mu moram nekaj vprašanj, ki so ob takšnih priložnostih v navadi. Spodobnih vprašanj v spodobni ljubljanski kavarni. Jaz pa nisem prav nič spodobno razpoložen. Naj ga vprašam kaj takega, kar se sicer ne sprašuje:
Kakšni so vaši osebni vtisi o letošnjem repertoarju v Drami?
Razmišlja, nasmehne se. Ni običaj spraševati igralca, kaj misli o repertoarju. Ko razmisli pove: »Doživljamo hude napade na našo repertoarno politiko. Osebno mislim, da je danes hudo težka situacija glede sestave repertoarja. Tudi v velikih mestih imajo težave s tem. V Ljubljani je toliko teže. Težko je strpati v eno hišo raznolik repertoar. Drama pa je doživljala hude napade tudi takrat, ko je bil repertoar klasičen. Najbolje je uskladiti moderen repertoar s klasičnim.
Mislim, da mora biti gledališče tudi odraz moderne dobe, torej aktualno in angažirano. Sestavljavcem repertoarja je tu težko: ni veliko sodobnih dram, ki bi bile genialne.«
Potem pravi: »Saj nisem hotel, pa le izzveni kot opravičilo v imenu naše hiše. Sam osebno glasujem za moderen repertoar.«
Kako usklajate delo v matični hiši z delom za televizijo in radio?
»Pri nas je pravilo, da zunanje zaposlitve ne smejo zavirati dela v matični hiši. Sicer pa je zunanje delo zelo težko in ga je precej manj kot včasih. Vsa snemanja so ponoči. Včasih sem sodeloval v eksperimentalnih skupinah. Sedaj je postalo to skoraj nemogoče. Težko je najti igralcem iz različnih hiš skupen čas za vaje.«
Ali se vam zdijo eksperimentalni odri potrebni?
Odgovarja zavzeto: »Eksperimentalni odri so zelo koristni za razvoj dramske umetnosti. Občinstvo se preobje enega samega gledališča. Treba je uprizarjati poskuse, da doživi občinstvo nekaj drugega, kot je navajeno. Slabost pa je bila v tem, da so bile različne skupine premalo koordinirane. Delale so ena mimo druge. Dosti je bilo predstav, ki so bile pod kvaliteto. To redči občinstvo.«
Se kdaj zalotite pri misli na film?
»Ne... ne... sploh ne mislim na film!« Potem še pojasni: »To seveda ne pomeni, da ne bi sprejel vloge, če bi mi jo ponudili.«
V Drami dela velik kolektiv. Ljudje imajo različne poglede, različna mnenja. Ali je v tako veliki hiši možno prijateljsko sodelovanje?
Na obrazu mu zaigra nasmeh. »Brez tega se teater sploh ne more razvijati. Če sodelovanja ni, teater propade. Treba se je pač podrediti nekemu sistemu, nekemu redu. Tudi eksperimentalnih skupinah.«
Kako občutite občinstvo?
»To, kar bom povedal, je že skoraj anekdotično. V Drami imamo gledališki bife. Če je prazen, pomeni, da sprejema občinstvo predstavo slabo, brez pravega razumevanja. Če pa je predstava občinstvu všeč, če vžge, potem se to takoj pozna tudi v bifeju – potrošnja je veliko večja. Pa anekdoto na stran! Občinstvo je izredno različno. Pred leti smo bili naravnost presenečeni, kako so obiskovalci lepo sprejeli dramo Prosti dan, ki ji sami nismo pripisovali posebne cene. Ljubljansko občinstvo je tudi dosti hladnejše kot občinstvo na gostovanjih. Teater bi dobil svojo pravo vlogo šele takrat, ko bi se gledalci povsem sprostili, se vživeli v dogajanje na odru kot otroci.«
J. K.
Polde Bibič v »Andorri« (Foto: Leon Dolinšek)
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Polde Bibič
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Productions
- PROSTI DAN, Molka, 1959 ANDORRA, Molka, 1962
- Archival material identifier
- 1965-01-3301-3400_3194