Proti receptom in likvidaciji
Večer, 16. 1. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
KOLEKTIV FILMSERVISA O NEKATERIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH SLOVENSKE FILMSKE DEJAVNOSTI
Proti receptom in likvidaciji
(Nadaljevanje)
35:50 SNEMALNIH DNI
Prav gotovo smo Slovenci kot majhen narod, ki se je stoletja boril za obstoj, pripravljeni marsikaj žrtvovati za svojo kulturo in tudi za domači film, od katerega ne pričakujemo dobičkov. Vendar je najmanj, kar lahko pričakujemo od nosilcev slovenske kulture, da ne rušijo brezobzirno osnove, od katere je odvisna slovenska kultura, in da obzirneje ravnajo z razpoložljivimi sredstvi. Ali ne da misliti, da so posneli inozemci, ki so snemali pri nas v l. 1964 in 1963 celovečerni film povprečno v 35 dneh (upoštevaje ptem tudi snemanje v inozemstvu), medtem ko je bilo v istem obdobju za slovenski celovečerni film porabljenih povprečno 50 dni? Razlika, izračunana na temelju izposojnin snemalne tehnike idr., gre v desetine milijonov dinarjev. Ali se ne bi slovenski filmski ustvarjalci in organizatorji zadovoljili morda z malo manjšimi honorarji in bili skromnejši ob delitvi t. i. prihrankov pri teh »ekonomsko nerentabilnih« domačih filmih?
Zdi se nam, da bi bilo bolje, če bi naši filmski kulturniki porabili svojo energijo in prosti čas za dvig kvalitete slovenskega umetniškega filma. Dober film je doma in v svetu še vedno prinesel denar.
Predvsem pa naj projektanti novih poti slovenskega filma vendar enkrat spoznajo in priznajo, da sta proizvodnja domačega igranega filma in sodelovanje pri proizvodnji filmov za inozemske producente dve popolnoma različni stvari. Prvo naj bi bila slovenska filmska umetnost, drugo je pa gospodarska dejavnost, obrt, od katere pa je imel domači film samo koristi, kajti prav ta obrt mu je omogočila filmsko tehnične storitve pod najugodnejšimi pogoji - kadarkoli je bilo potrebno. Kdor si upa trditi kaj drugega, laže ali pa ne pozna dejstev.
Enkrat za vselej bi moralo biti jasno, da je naše podjetje kot tehnična baza v odnosu do filmskega producenta v enakem položaju, kot je tiskarna do založnika, in da se bo prav hitro maščevalo domačemu filmskemu producentu in s tem tudi slovenski filmski proizvodnji če bomo škodovali tej tehnični bazi. To je tako preprosta resnica, da je ne vidijo le tisti, ki je nočejo videti oz. imajo pri tem celo svoje račune.
DVE MOŽNOSTI ZDRUŽEVANJA, TODA...
Povsem jasno je, da se je tudi naše podjetje z vso resnostjo ukvarjalo s filmsko problematiko in še posebej s problemom integriranja oz. združevanja filmskih podjetij, še posebej slovenskih. Pri tem ni izhajalo iz nobenih domnev in imaginarnih ciljev, ampak vedno iz realnih dejstev. Kakšna so le-ta?
S filmom je povezana v Sloveniji dejavnost štirih kategorij podjetij, in sicer: producentskih (Triglav film, Viba film), distribucij (Vesna), kinematografov in tehnične baze (Filmservis). Vsa ta podjetja so pravno in ekonomsko samostojna.
Pri postavljanju problema združevanja filmskih podjetij se pojavljata načelno dve možnosti: vertikalno združevanje, horizontalno združevanje.
Pri prvi obliki gre za združevanje filmskih podjetij od proizvodnje, filmsko tehničnih storitev morda vse tja do realizacije filmov.
Pri drugi vrsti združevanja pa gre za medsebojno čvrstejšo ali rahlejšo povezavo istovrstnih podjetij producentskih, distributerskih in filmsko tehničnih. Za presojo problema združevanja je potrebna ugotovitev vloge posameznih filmskih podjetij v Sloveniji.
Na splošno je naloga PRODUCENTSKIH PODJETIJ proizvodnja umetniških, dokumentarnih, didaktičnih in drugih filmov. Težišče dela pri producentskih podjetjih je grobo rečeno vsebinska in oblikovna plat filma, bodisi da nastopajo ta podjetja samostojno ali v kooperaciji z drugimi domačimi ali tujimi producentskimi podjetji. Organizacijska enota podjetja, ki se ukvarja s tem, je zato najpomembnejši organ podjetja. Glede na zvrsti filma pri tem mislimo na njegovo tehnično obeležje je seveda možna široka specializacija. Pri nas v Sloveniji ni dosledne sistematične specializacije po posameznih zvrsteh filmov, saj se ukvarjajo navedena producentska podjetja z različnimi filmskimi zvrstmi.
KAKO JE S SPECIALIZACIJO PRODUCENTSKIH PODJETIJ
Medtem ko je specializacija producentskih podjetij v velikih državah razumljiva, se za slovenske razmere postavlja vprašanje, ali je ekonomsko in tudi sicer možna dosledna specializacija. Z ekonomskega vidika, tj. zlasti z vidika administrativnih prihrankov, je koncentracija utemeljena, vendar bi moral biti osnovni pogoj zanjo izpolnjevanje temeljnih nalog producentskega podjetja. Organizacijsko je možno rešiti to tako, da se formirajo po posameznih filmskih zvrsteh ustrezni, dovolj samostojni odseki. Strokovni stiki osebja, ki pod eno streho dela pri različnih filmskih zvrsteh, bi prav gotovo pozitivno vplivali na idejno vsebinsko in oblikovno plat vsake posamezne filmske zvrsti.
Distribucijska podjetja in kinematografi sodijo v kategorijo filmske »trgovine«, pri čemer ima distribucija vlogo grosista, kinematografska podjetja pa vlogo detajlista. Pri nas sta obe vrsti podjetij ločeni, vendar so v svetu številna podjetja, ki opravljajo tako grosistično dejavnost, (nabava filmov od raznih producentov oz. filmskih zunanjetrgovinskih distribucijskih podjetij, ki se bavijo z uvozom in izvozom) kot tudi detajlistično (predvajanje filmov).
Funkcija našega distribucijskega podjetja Vesna film je v prodaji filmov različnih producentov - s filmsko zunanjo trgovino se Vesna film ne ukvarja tako da ga ni mogoče smatrati za prodajni oddelek izključno slovenskih producentskih podjetij. Njegova dejavnost daleč presega ta okvir, zato po našem mnenju združitev z našimi producentskimi podjetji zanj ne pride v poštev. Res je, da najdemo v zahodnem svetu številne kombinacije proizvodnje in distribucije, vendar pri tem ne smemo prezreti, da se je za to odločila predvsem koncentracija privatnega kapitala. Ta argument v socialističnem družbenem sistemu seveda za reševanje problematike organizacije filmskih podjetij ne pride v poštev, ker mora v naših razmerah odločati funkcionalnost. Pri tem je seveda nedopustna vsaka simplifikacija ali analogija z industrijo, saj je film v bistvu povsem nekaj drugega kot npr. čevelj, ki ga je mogoče zasnovati, proizvesti s tehničnimi sredstvi in prodati po prodajni organizaciji enega samega podjetja.
(Dalje prihodnjič)
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Producers
- Adrian Film
- Archival material identifier
- 1965-01-3301-3400_3363-a