Umetnost in komercialnost
S. J., Ljubljanski dnevnik, 27. 2. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Umetnost in komercialnost
Film je, kot je znano, zelo kompleksna tvorba iz umetnosti in industrije. Prepad med umetnostjo in komercialnostjo je kot povsod po svetu tudi v Ljubljani precejšen, pa čeprav je morda nekoliko manjši, kot je v drugih naših mestih in na podeželju. Je pa iz leta v leto večji, kar znova nazorno potrjuje tudi lanskoletni obisk v ljubljanskih premiernih kinematografih. Pogled na lestvico 20 najbolj obiskanih filmov lani v Ljubljani in na število obiskovalcev, ki so si ogledali 20 umetniško najpomembnejših filmov v minulem letu, opozarja na veliko diskrepanco med komercialnostjo in umetnostjo. Kot že tolikokrat doslej, tudi lanska ljubljanska filmska bilanca kaže, da pri gledalcih ne vžgejo najbolj westerni in kriminalke, temveč da si Ljubljančani v velikem številu ogledajo le boljše, izbranejše (toda ne pretežke!) zabavne filme, ki so narejeni nekoliko bolj solidno, pa naj si bodo s kateregakoli tematskega področja že. Tako je že vsa leta v Ljubljani.
Osnovna želja, zaradi katere zahaja večina Ljubljančanov v kino, je očitno: čim bolje se zabavati! Filmska umetnost pa je iz leta v leto bolj potisnjena v drugi plan. Medtem ko si je še leta 1957 ogledalo cannskega zmagovalca - dokumentarni film »Svet tišine« skoraj 60.000 Ljubljančanov, ali pa leto dni kasneje popolnoma nekomercialni, toda umetniško izredno pomembni de Sicov film »Umberto D« kar 21.000 gledalcev (kolikor si ga ni niti v večmilijonskih zahodnih mestih), se kaj takega lani verjetno - sodeč vsaj po statistikah - ne bi več ponovilo! Manj zahtevni umetniški filmi so sicer v Ljubljani še vedno nadpovprečno dobro obiskani, zato pa vsi resni in težki umetniški filmi izginejo iz kina Komune že po nekaj dneh in še zdaleč niso deležni tiste pozornosti Ljubljančanov, kot bi bilo zaželeno. Izjeme kvečjemu potrjujejo pravilo.
»NE JOČI, PETER« NAJBOLJE OBISKAN DOMAČI FILM, »PAST ZA STARŠE« PA NAJBOLJE OBISKANI TUJI FILM LANI V LJUBLJANI LANI SO LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI PREDVAJALI 221 NOVIH FILMOV, POVPREČNO PA SI JE OGLEDALO VSAGEGA 13.331 LJUBLJANČANOV FILMI IMAJO NAJVEČ GLEDALCEV
Petrov jok je v Ljubljani privabil največ gledalcev
Obisk se je lani v ljubljanskih kinematografih po nekaj letih stalnega nazadovanja (od leta 1960 dalje) spet povečal za nekaj odstotkov. Ljubljančani so torej spet začeli pogosteje zahajati v kino. Toda televizija in motorizacija sta nedvomno tudi v Ljubljani opravili svoje, tako kot pač povsod po svetu. Posledice so očitne: tiste filme, za katere se med ljudmi raznese glas (ustna reklama je še vedno najboljša reklama!), da si jih je vredno gledati, si ogledajo Ljubljančani v veliko večjem številu, kot so si jih kdajkoli prej. Zato je tudi filmov z visokim številom obiskovalcev še enkrat toliko, kot jih je bilo na primer pred petimi leti, pred pohodom televizije in motorizacije. Vsi ostali filmi, tako umetniški, povprečno zabavni in slabi filmi pa so obiskani veliko slabše, kot so bili pred leti. Medtem ko si je leta 1958 ogledalo okoli 200 novih filmov, ki so jih predvajali v ljubljanskih kinematografih, povprečno vsakega 19.000 Ljubljančanov, je do lani to povprečje močno padlo. Vsakega od 221 novih filmov, kolikor so jih lani predvajali ljubljanski kinematografi, si je ogledalo namreč povprečno le še 13.331 gledalcev.
Francoski filmi, še zlasti pa italijanski, niso v Ljubljani niti približno tako dobro obiskani, kot bi morali biti glede na svojo kvaliteto. V ilustracijo en sam primer: odlični italijanski film »Ločitev po italijansko«, ki je povsod po svetu dosegel velik umetniški in komercialni uspeh, si je v Ljubljani ogledalo le 21.000 gledalcev.
Problem zase so vzhodni filmi zaradi izredno slabega obiska. Izjeme so le poljski in v zadnjem času tudi češki filmi. Filmi teh dveh kinematografij so si pri Ljubljančanih že ustvarili precejšen ugled, tako da so kino obiskovalci dobili zaupanje vanje in ga skoraj ni več poljskega ter češkega filma, ki bi komercialno popolnoma propadel. To pa je samo zato, ker na primer - kar spomnimo se že dolgo časa nismo videli slabega poljskega filma, pa naj si bo kakršnegakoli žanra že. Češki filmi pa tudi postajajo iz leta v leto boljši in tudi po svetu dosegajo vedno večji uspeh.
Ameriške filme gledalci še vedno najraje gledajo in so izmed vseh filmov najbolj iskani. Kljub vsem naporom tako drugod po svetu kot tudi pri nas, da bi ameriški film vsaj delno izrinili s tržišča, so vsa ta prizadevanja ostala zaman. Hollywood je s svojim toliko kritiziranim zvezdniškim in izredno visokim obratnim kapitalom prej ko slej še vedno nepremagljiv. Kaj pomeni v komercialnem pogledu ta zvezdniški sistem, pa je mogoče popolnoma jasno videti na vsaki kino blagajni. Med 20 najbolje obiskanimi filmi v Ljubljani lani je kar 10 ameriških, torej polovica!
Celo najslabše obiskani ameriški film lani, »Jupitrova ljubljenka« si je ogledalo 11.000 gledalcev.
V umetniškem pogledu pa hollywoodski filmi seveda daleč zaostajajo za filmi nekaterih drugih dežel predvsem francoskimi, italijanskimi, v zadnjem času pa tudi poljskimi in češkimi.
Najslabše obiskani od vseh vzhodnih filmov so sovjetski. V ljubljanskih kinematografih so lani predvajali kar 30 novih filmov, ki si jih ni ogledalo niti 1000 gledalcev in med njimi so večinoma sovjetski. Na en sam dober sovjetski film pride namreč preveliko število povprečnih ali pa celo precej podpovprečnih sovjetskih filmov, tako da si Ljubljančani potem zaradi nezaupanja ne ogledajo niti tistih sovjetskih filmov, ki so dobri. Tako si je odlični sovjetski film »Tišina« ogledalo le 534 gledalcev in celo v Benetkah nagrajenega »Hamleta«, za katerega je lahko že vsak Ljubljančan točno vnaprej vedel, kaj bo videl na platnu, je šlo gledat le nekaj nad 6000 Ljubljančanov. Pred leti smo uvažali samo dobre sovjetske filme. Takrat si je na primer v Ljubljani ogledalo film »Letijo žerjavi«, ki je zmagal na festivalu v Cannesu, 24.000 gledalcev. Vsi podatki iz prejšnjih let govorijo zato v prid domnevi, da bi bili sovjetski filmi precej bolje obiskani, če bi odkupovali res samo umetniško pomembne filme ali pa vsaj samo tiste, ki so res zabavni. Zato je na primer ljubljansko kinematografsko podjetje sklenilo, da bo v bodoče, razen kolikor niso bile že pred tem sklepom sklenjene pogodbe, predvajalo samo še boljše sovjetske filme in skušalo tako znova pridobiti sovjetskemu filmu večji ugled.
20 najbolje obiskanih filmov lani v Ljubljani
1. Ne joči, Peter domači, Morava 82.290
2. Past za starše ameriški, Makedonija 79.020
3. Srečno, Kekec domači, Vesna 72.718
4. Razkošje v travi ameriški, Vesna 57.094
5. V vrtincu ameriški, Vesna 55.664
6. Šepetanje na blazini ameriški, Croatia 54.378
7. Navaronska topova ameriški, Kinema 49.853
8. Psycho ameriški, Zeta 45.890
9. Sedem veličastnih ameriški, Croatia 39.312
10. Trije mušketirji, I. del 37.979
11. Ali so še angelčki švedski, Vesna 37.209
12. Moj poslednji tango španski, Makedonija 36.810
13. Winnetou, II. del jugoslovansko-nemški, Vesna 36.212
14. Trije mušketirji, II. del francoski, Makedonija 35.535
15. Na sever do Aljaske ameriški, Zeta 33.625
16. Winnetou, I. del jugoslovansko-nemški, Kinema 33.514
17. Enajst veteranov ameriški, Vesna 32.776
18. Dolge ladje jugoslovansko-angleški, Morava 32.604
19. Krik strahu angleški, Morava 32.551
20. Vohun na povelje ameriški, Vesna 31.768
Obisk 20 najpomembnejših umetniških filmov
1. Žena v domači halji angleški, Vesna 22.135
2. Ločitev po italijansko italijanski, Kinema 21.872
3. Tudi to je ljubezen angleški, Vesna 21.838
4. General ameriški, Makedonija 21.652
5. Hudičevo oko švedski, Vesna 19.973
6. Štirje neapeljski dnevi italijanski, Vesna 18.058
7. Živeti svoje življenje francoski, Makedonija 16.133
8. Ko pride maček češki, Vesna 14.968
9. Ljubimca iz Teruela francoski, Makedonija 11.215
10. Umreti v Madridu francoski, Vesna 10.274
11. Salvatore Giuliano italijanski, Vesna 9.648
12. Mein Kampf, II. del švedski, Morava 9.494
13. Macario mehiški, Vesna 8.895
14. Zaposlitev italijanski, Kinema 7.110
15. Goli otok japonski, Morava 6.951
16. Smrt se imenuje Engelchen češki, Vesna 6.797
17. Hamlet sovjetski, Croatia 6.170
18. Športno življenje angleški, Vesna 6.131
19. Nož v vodi poljski, Kinema 5.067
20. Tišina sovjetski, Creatin 534
Naj za konec še na kratko napravimo bilanco med našimi distributerji. Na prvem mestu je v vseh pogledih ljubljanska Vesna. Med 20 najbolj obiskanimi filmi je 7 njenih filmov, med umetniško najpomembnejšimi filmi, ki smo jih lani videli v Ljubljani, pa je kar 11 njenih filmov! Vesnine filme si je ogledalo v Ljubljani 645 tisoč gledalcev ali povprečno vsakega 17.439 gledalcev. Na drugem mestu je Makedonija s 619.000 gledalci ali povprečno na film 16.306. Najmanj gledalcev pa si je ogledalo filme Zeta in Kinema. Filme podjetja Zeta si je ogledalo povprečno le 11.273 gledalcev, Kinema pa celo samo 9371.
S. J.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Productions
- VEVERICA NE MORE UMRETI, Gale, 1961 SVET, 1913 V VRTINCU, Bratina, 1925 SREČNO, LJUDJE, Kosmač, 1956 DVA LOPOVA, Kragelj, 1965
- Archival material identifier
- 1965-02-3401-3500_3555-3556