Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Grozljiva revolucija

Z. L., Primorske novice, 26. 2. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
GORIŠKO GLEDALIŠČE JE PRIPRAVILO TRETJO LETOŠNJO PREMIERO Grozljiva revolucija V soboto, 20. februarja, je uprizorilo Goriško gledališče tretjo premiero v letošnji sezoni: »Javnega tožilca«, dramo iz dobe francoske revolucije, avtorja Fritza Hochwälderja. Režiser in scenograf uprizoritve je bil kot gost inž. arh. Viktor Molka, glasbo je prispeval Marijan Vodopivec, igrali pa so: Aleksij Pregarc, Marija Paravan-Jelačinova, Andrej Jelačin, Stane Leban, Tone Šolar, Jožko Saksida, Janez Lavrih in Ernest Zega. Francoska revolucija ni zapustila globokih sledov le v zgodovini, ampak tudi v literaturi. In potem, ko se je že zdelo, da so krvave téme francoske revolucije izrabljene in neaktualne, smo v polpreteklem času doživljali razne likvidacije Hitlerjevega in Mussolinijevega režima (samo primer maršala Romela in grofa Ciana), pa predvojne moskovske procese, ko je šla vsa Leninova garda, in poznejše ukrepe Stalinove politike in policije. Tragični izrek o revoluciji, ki žre svoje otroke, je dobil nešteto potrditev v številnih osebnih tragedijah in zločinih. Tako je napisal tudi Hochwälder dramo o revolucijskem javnem tožilcu Fouquieru-Tinvillu. Delo je zasnoval z modernim psihološkim in razumskim prijemom, da bi nas prisilil k premišljevanju in nas spomnil na številne okrutnosti in politične tragedije iz naših in polpreteklih časov. Le nekaj likov pripelje avtor v kratkem času dogajanja na isti prostor in vendar nam pričara vso grozljivost termidorske dobe. S skopimi potezami ostro začrta dogodke, ki razkrijejo strahotna brezna človeškega početja, ko se tudi najhujše stvari gode čisto preprosto, kar vsakdanje. V to markantno in krvavo figuro zgodovinske revolucije je prepričljivo natrpal poleg negativnih lastnosti tudi človečnost in včasih odkritosrčnost, ko dokazuje, da ni samo tvorec razmer in grozodejstev, ampak da so ga razmere tudi delale takega in da je bil pogosto le zastrašen in poslušen uradnik. Jelačin lahko to svojo vlogo zapiše med svoje najuspešnejše odrske kreacije. Druge vloge so znatno manjšega obsega, čeprav izredno tehtne. Tako »naša ljuba gospa Termidor« – Tereza Tallien, ki ji je dala Marija Paravan-Jelačinova ves potreben šarm in neizprosnost, sodni pisar Grebeauval Staneta Lebana s svojimi zamolčanimi spoznanji in potlačenim človeškim ponosom, krvnik Sanson Ernesta Zege, Tallien Aleksija Pregarca, sodnik Montane Toneta Šolarja, Heron Janeza Lavriha in Fabricius Jožka Saksida. To avtorjevo zamisel je režiser goriške uprizoritve, gost inž. arh. Viktor Molka še podčrtal in v dinamičnem tempu strnil na sugestivno opremljenem prizorišču tragiko in veličino francoske revolucije. Njegovemu konceptu je bil zvest tudi nosilec glavne vloge Andrej Jelačin kot revolucionarni javni tožilec Fouquier-Tinville. Z. L.

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.