Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

"Balada o črnem noju" prirejena in razširjena za oder

Snežna Šlamberger, Ljubljanski dnevnik, 10. 3. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
V ČETRTEK PREMIERA DOMAČEGA DELA V MGL »Balada o črnem noju« prirejena in razširjena za oder Razgovor z avtorjem in režiserjem Igorjem Torkarjem - Prva koprodukcija med MGL in ljubljansko igralsko akademijo »Balado o črnem noju« je IGOR TORKAR najprej napisal za televizijo in kot TV dramo jo je tudi uprizoril ljubljanski televizijski studio. Ta tekst je avtor priredil za oder, več kot za polovico razširil in v marsičem spremenil in njegova »Balada o črnem noju« bo v četrtek zvečer doživela svojo odrsko premiero v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki bo s to predstavo uvedlo v svoj repertoar kar dve novosti: eksperimentalni, neabonmajski del repertoarja ter koprodukcijo z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Vse tri vloge v novi premieri igrajo študentje tretjega letnika ljubljanske igralske akademije, pobudo za takšno sodelovanje je dalo MGL, želi ga gojiti naprej in ga razširiti. V predpremierskem pogovoru med eno zadnjih vaj za »Balado o črnem noju« je Igor Torkar, ki je tudi režiser in scenograf te predstave, rad odgovoril na vprašanje: Ali želite s tem, da ste to pot prvikrat vzeli režijo v svoje roke, z dejanjem izraziti svojo misel, da v dosedanjih uprizoritvah svojih tekstov niste bili povsem zadovoljni z interpretacijo poslanice, ki je bila v njih? »Če naj odgovorim na to vprašanje, moram povedati nekaj načelnega o režiji na Slovenskem: tudi med režiserje, vsaj nekatere, vdira malo uradniškega duha, kar je seveda še hujše, kot če takšen duh vdre med igralce. Zaradi tega je bila včasih ne samo pri mojih, prav tako pri drugih odrskih delih, po režijski plati marsikatera stvar površno zmodelirana, v tej površnosti so se prave poante izgubile, neprave so prišle v prvi plan in to je bilo za tekst lahko usodno, ker mu je dalo drugo barvo. Po drugi plati me je režija veselila, čeprav nimam namena vdirati v sindikat režiserjev. Živim v likovnih krogih in zdi se mi, da je pri nas optična barva z odra skoraj pregnana. Želel sem barvo tudi dramaturško disponirati, ji dati dramaturško vlogo. Oder sem razdelil v zeleno in oranžno polovico z lučjo ter tako opredelil študentki Didi in Malko tudi z vizualne plati.« Potem se nama pomenek ustavi ob tekstu, ob »Baladi o črnem noju«: »Mislim, da je tematika sodobna in aktualna, mogoče se bo kakšnemu lažnemu moralistu zdela preodprta. Toda, če govorimo in pišemo o sodobni dramatiki, moramo pisati v njej resnico. Seveda s tem ne trdim, da je vsa naša mladina samo Didi, je tudi veliko Malk in celo boljših od Malk. Ne smemo pa zapirati oči pred dejstvom, da precej Didi le eksistira, ne smemo se igrati politiko nojev. Ob robu hoče tekst povedati tudi, da se premalo trudimo z vsakim posameznikom teh mladih ljudi, ne om da se jih reševati samo s splošnimi resolucijami o mladini.« MARIJA LOJKOVA KOT DIDI IN NADJA VIDMARJEVA KOT MALKA V TORKARJEVI »BALADI O ČRNEM NOJU« Zvonec je že klical spet v dvorano in Igor Torkar je še dodal: »Delo s študenti je zanimivo, predvsem zato, ker igrajo sami sebe. Misel o koprodukciji med Mestnim gledališčem in igralsko akademijo se mi zdi na moč posrečena in rad sem delal tudi z vsemi odrskimi sodelavci Mestnega gledališča, ki je dalo pobudo za takšno sodelovanje.« S. ŠLAMBERGER
Report a problem to oder@slogi.si.