Obet slovenskega kratkometražnika
Marina Golouh, Delo, 6. 3. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Obet slovenskega kratkometražnika
Slovenska proizvodna hiša »Viba film« je predsinočnjim pokazala v kino dvorani kluba poslancev v Ljubljani svojo lansko kratkometražno filmsko žetev; hkrati izbor za festival jugoslovanskih kratkih filmov, ki bo v Beogradu od 19. do 25. marca. Ker je na vabilu pisalo, da lahko vsak pripelje s seboj znance, ki jim je kaj do Vibinih kratkometražnikov, je bila dvorana ne le polna, marveč premajhna za vse. že to je nemara značilno; stari spomini nas uče, da si je kratki film pridobival občinstvo z neverjetnimi težavami.
Predvajani filmi so bili »Pesem borb in zmag« (scenarij in režija Zvone Sintič, arhivska glasba, snemalec Veka Kokalj), »Moški« (scen. in režija Dušan Povh, glasba Mojmir Sepè, snemalec Žaro Tušar), »Artist« (scen. Miro Kijowicz, režija Branko Ranitović, glasba Branimir Sakač, snemalec Janez Mally), »Na stranskem tiru« (scen. Toni Tršar, režija Jože Pogačnik, glasba arhivska, snemalec Milorad Jakšić), »Hruška« (scenarij in režija Jože Bevc, glasba Borut Lesjak, snemalec Mile de Gleria), »Ribiške razglednice« (scen. Janez Čuk in Jane Kavčič, režija Jane Kavčič, snemalec France Cerar), »A propos de la guerre« (scenarij in režija Dragoslav Lazić, glasba arhivska, snemalec Milorad Jakšić), »Maksim Gaspari« (scen. dr. Metod Mikuž, režija Mile de Gleria, glasba France Lampret, snemalec Mile de Gleria), »Strupi« (scen. in režija Mako Sajko, glasba Branimir Sakač, snemalec Rudi Vaupotič) in »Soseda« (scenarij in režija Jože Bevc, glasba France Lampret, snemalec Mile de Gleria).
DELO 6. III. 1965.
Zaključni vtis: izbor filmov je bil kar razvejan, z dovolj zaključeno žanrsko fiziognomijo, tudi z aktualnim naglasom, v okviru slovenske proizvodnje so se pojavila nova imena nedomačih, obetajočih filmskih delavcev, poskusi vsebinsko-izrazne celovitosti so intenzivnejši kot minula leta, opazno je stremljenje k modernejši naravnavi motiva, kamere in vseh drugih filmskih ustvarjalnih elementov.
Mimo navedenega se seveda, povedano nasploh, saj bo posamič o filmih beseda, ko bodo šli čez beograjsko festivalsko platno, še vedno mota v naštetih naših kratkih filmih (izjeme so!) vsebinska drobnjava, poenostavljanje, nabreklo mešanje izraznih elementov, malce megalomanije in tudi prepričanosti, da so odkrite izjemne teme.
Vendar, denimo Kozinova domislica v »Pesmi borb in zmag«, lahkotnost Povhove nepretenciozne obrekljivke, Kijowiczev vrvohodčev pogled na nižino človeške brezbrižnosti, aktualnost stranskega tira in odnosa do vojne, nasmešek naši ribiški in še neposrednost tatičev hrušk, kaki rekreacijski vnemi, poklon mojstru Gaspariju, opozorilo pred strupi stehnizirane vsakdanjosti in, seveda, sta zvestoba zlati zapuščini in osvobajajoča Bevčeva preprostost nemega filma - vse to, dasi- ravno predsinočnjim zaključu- je, nemara šele odpira nove perspektive slovenskega kratkometražnika.
MARINA GOLOUH
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV
- Archival material identifier
- 1965-03-3501-3600_3642