Štipendije muzeji in gledališča
SZ, Ljubljanski dnevnik, 15. 4. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
PROSVETNO-KULTURNI ZBOR ZADNJIČ V STARI ZASEDBI
Štipendije
muzeji in gledališča
(SZ) LJUBLJANA, 15. – Prosvetno-kulturni zbor se je včeraj sestal na svoje zadnje zasedanje v stari zasedbi, poslance, ki so bili izvoljeni samo za dve leti, bodo na naslednji seji zamenjali drugi. Predsednik zbora Ivo Tavčar se je vsem poslancem, ki se jim je iztekla mandatna doba, iskreno zahvalil za tvorno sodelovanje v prvih dveh letih obstoja Prosvetno-kulturnega zbora.
Zbor je na včerajšnji seji sklepal o poročilu Izvršnega sveta Skupščine SRS za leto 1964, obravnaval je poročilu o štipendiranju in kreditiranju študentov visokošolskih zavodov v SRS ter o študentskih domovih in menzah ter s tem v zvezi sprejel vrsto priporočil, sprejel pa je tudi odloka o Slovenski filharmoniji v Ljubljani ter o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, s katerim republika sprejema ustanoviteljstvo obeh kulturnih ustanov. Sklep o tem mora razen Prosvetno-kulturnega zbora sprejeti še Republiški zbor Skupščine SRS.
Bojazen, da bi štipendije spet padle
Lanskoletna široka družbena akcija za izboljšanje položaja študentov je uspela; da bi dosežen uspeh ne ostal na mrtvi točki, pa bo treba tudi letos nadaljevati z družbenimi prizadevanji, da se višina štipendij sproti usklaja z življenjskimi stroški, predvsem, ker najnovejši podatki kažejo, da v letošnjem letu višina štipendij ne gre v korak z zviševanjem življenjskih stroškov.
Za sistematičnejšo ureditev in enotnost pri reševanju materialnega položaja študentov:
- naj se družbena prizadevanja za dvig štipendij in povečanje njihovega števila nadaljuje z enako intenzivnostjo kot v preteklem letu;
- naj sindikalne organizacije in Gospodarska zbornica vplivajo na delovne organizacije, da s svojo interno zakonodajo zagotovijo javnost in demokratičnost pri dodeljevanju štipendij in tesno medsebojno povezanost med štipendisti in štipenditorji;
- naj v okviru občinskih skupščin postane nenehno in tesno sodelovanje med štipenditorji in šolami sestavni del kadrovske politike v občini;
- naj šole II. stopnje aktivno sodelujejo z delovnimi organizacijami in občinskimi skupščinami pri dodeljevanju štipendij najsposobnejšim absolventom teh šol, pri čemer naj se zavzemajo tudi za razširitev podeljevanja štipendij učencem nižjih razredov;
- naj Univerza realizira pobudo, da se na fakultetah osnuje posebna služba za reševanje vprašanj materialnega položaja študentov;
- naj Zveza študentov še nadalje analizira materialno stanje študentov ter sproti opozarja na nastajajoče probleme in posamezne kritične primere;
- naj pristojni republiški organi pripravijo osnovna načela za sprejem republiškega predpisa, ki naj ureja štipendiranje, kreditiranje in druge oblike pomoči pri izobraževanju mladine in odraslih; ob tem naj se uredi tudi status sklada za kreditiranje študija pri Univerzi;
- naj republika izpolni svoje obveznosti pri gradnji novih kapacitet študentskih domov;
- naj se prouči možnost, da se sredstva gospodarskih organizacij in ljubljanskih občinskih skupščin združijo in tako zagotovi izgradnja vsaj enega stolpiča v študentskem naselju, od dveh, ki sta bila v načrtu.
Ker je pred nedavnim prenehal veljati temeljni zakon o štipendijah, ki je bil sprejet v zveznem merilu, je prosvetno-kulturni zbor menil, da bi bilo treba v republiki sprejeti potrebne predpise, ki bi uzakonili osnovna načela na področju štipendiranja, kreditiranja in drugih pomoči pri izobraževanju mladine in odraslih. Razen tega je zbor opozoril še posebej na probleme štipendiranja v šolah druge stopnje in zahteval čimprej v razpravo pregled položaja in statusa vajencev, zato ker je bil pred nedavnim ukinjen tudi zvezni predpis, ki je urejal ta vprašanja.
O gledališčih bo še treba govoriti
Z novima odlokoma o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Slovenski filharmoniji v Ljubljani, ki ju je skupščini predložil republiški izvršni svet, naj bi po ukinitvi ljubljanskega okraja (ta je bil doslej ustanovitelj obeh) rešili težak in negotov položaj, ki je v teh ustanovah nastal. Po predlogu novega odloka naj bi ustanoviteljstvo SNG in Slovenske filharmonije prevzela republika zaradi pomena, ki ga imata oba zavoda za razvoj slovenske gledališke in glasbene kulture. Ker pa oba delujeta v Ljubljani in imata največ občinstva med Ljubljančani, naj bi si s posebno pogodbo razdelila finančne obveznosti do njiju republika in ljubljanski Mestni svet, ki bi oba zavoda financirala na osnovi njunih letnih programov. Prav tako naj bi republika in Mestni svet imenovala v sveta obeh ustanov vsak enako število članov. O predlogu tega odloka mora razen Prosvetno-kulturnega zbora razpravljati še Republiški zbor Skupščine SRS.
Razprava o odloku o SNG v Ljubljani sprejet je bil z večino glasov je v prosvetno-kulturnem zboru včeraj pokazala na podobne probleme, ki jih imajo tudi ostala naša poklicna gledališča (govora je bilo predvsem o mariborskem in celjskem), tako da je prevladovalo mnenje, da bo o gledališčih v tem zboru še treba govoriti. Najbolje v zvezi z razgovorom o financiranju kulturnih dejavnosti pri nas, ki se ga bo moral ta zbor čimprej lotiti.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Archival material identifier
- 1965-04-3601-3700_3771