Finžgarjeva rojstna hiša - muzej
Glas Gorenjske, 27. 3. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Finžgarjeva
rojstna
hiša - muzej
Gorenjci, ponosni na velikega poeta Prešerna, morda le malo preveč pozabljamo, da se je prav v bližini njegove rojstne vasi, v Doslovčah, rodil velik umetnik vezane besede dr. Fran Saleški Finžgar. Veliko obiskovalcev Prešernove rojstne hiše niti ne ve, da je prav blizu tudi njegov dom. Prav zato sta društvo slovenskih književnikov in zavod za spomeniško varstvo sklenila, da bosta restavrirala pisateljevo rojstno hišo tako kot je bila v času pisateljeve mladosti. S tem bomo dobili nov etnografski in memorialni spomenik.
Toda od sklepa do uresničitve je precej dolga pot. Najprej je bilo treba dobiti sredstva in vsa dovoljenja in šele potem se bo lahko pričelo z delom. Prav zato smo o poteku povprašali glavnega organizatorja konzervatorja tovariša Jerneja Sušteršiča, kdaj in kako bo urejena Finžgarjeva rojstna hiša.
Najprej naj bi opozoril, da Finžgarjeva rojstna hiša ni prazna, v njej živi sedanji lastnik družina Knafelj. Prav Slavka Knafelj, sedanja gospodinja že dolgo let prijazno razkazuje pisateljev dom mnogim obiskovalcem. Sama se je zelo zanimala za Finžgarjevo življenje, spravljala o njem vse članke, posebno pa jo je zanimala ureditev hiše, kakršna je bila v njegovi mladosti. Zato je povprašala o tem, takrat še živečega pisatelja. Ponosno visi v sobi njegovo pismo, v katerem opisuje svoj dom. Knafljeva pa se ni zadovoljila samo s tem. Takoj je pričela z iskanjem predmetov, ki so bili včasih v hiši in marsikaj našla. To bo vsekakor bogat prispevek k ureditvi muzeja. Vendar pa se je stvar z ureditvijo zataknila prav pri sedanjih lastnikih, ki so tako zelo navezani na Finžgarjevo rojstno hišo. Lastnik je silno nezaupljiv in se boji, da ga bodo opeharili in zato noče skleniti pogodbe z občinsko skupščino. Seveda pa se dela prav brez te pogodbe zaenkrat še ne morejo pričeti. Sicer ima zavod za spomeniško varnost možnost, da se posluži celo nacionalizacije, vendar se tega spomeniška služba ne poslužuje, saj je vedno prišlo do kompromisnih rešitev. Tu pa je še toliko težje, ker je družina Knafelj res že veliko prispevala za ureditev in zato je strah, da bodo opeharjeni, odveč. Torej se bodo dela lahko pričela takoj, ko bo sklenjena pogodba. In kakšna je pogodba?
Sklenil naj bi pogodbo z občinsko skupščino, da bo odstopil hišo in prejel zanjo znesek, za kolikor je bila hiša ocenjena. S tem zneskom bi krili strošek za najete zidarje. Tega pa tov. Knafelj ne razume in noče nobenega denarja. Dokler pa ni sklenjena ta pogodba, pa ne moremo zaprositi za gradbeno dovoljenje in nakazati svet iz splošnega ljudskega premoženja tov. Knaflju za novo hišo. Poleg omenjene pogodbe pa bo skrbniški svet sklenil z njim še posebno pogodbo, po kateri se obvezuje, da mu bo, seveda ob njegovem sodelovanju, postavil novo hišo.
Akcija za ureditev se je pričela že pred dvema letoma. Podprla sta jo sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS in sklad občinske skupščine Jesenice. S tem so bili dani osnovni pogoji za realizacijo načrta. Vse naj bi bilo urejeno tako kot pripoveduje pisatelj sam:
»Hiša je bila prvotno lesena, kakor vse staroslovenske. Šele kasneje so jo ometali... Oče je imel svojo delavnico v sobi, kjer je krušna peč. Sivaril je ob veliki javorjevi mizi. V letih moje prve mladosti so stale v hiši tudi statve. V kamri je bila spalnica za očeta in mater in za naju z bratom...
K hiši bomo postavili ponovno lesen skedenj, ki je sedaj v Mostah pri Urau (domajama za barvanje platna, ki je še ob lesi, ki vodi v ograjeno ohišnico. V hiši sta bili namreč dve obrti. Pisateljev stari oče je tkal platno, pisateljev oče pa je bil krojač. Včasih mu je pomagal tudi pisatelj. Notranjost bo urejena tako, da bo spodaj zbirka pisateljevih del in rokopisov, zgoraj pa vsi predmeti, ki so jih uporabljali v hiši.
Kako bo urejen spominski muzej? Sedanja lastnica pa naj bi postala skrbnica muzeja - je zaključil tov. Jernej Šušteršič.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika
- People
- Finžgar Fran Saleški
- Archival material identifier
- 1965-04-3601-3700_3774