Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Repertoarji v praških gledališčih

Stane Starešinič, Primorski dnevnik, 14. 4. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Repertoarji v praških gledališčih Zanimivo se je razgledati po repertoarju prejšnjih in letošnje sezone. V Narodnem divadlu se od dramskega repertoarja izvaja v tej sezoni: Shakespeare: «Hamlet» že peto sezono, «Romeo in Julija» (lanska premiera), «Sen kresne noči» (iz prejšnjih sezon), K. Čapek: Iz življenja, A. Jirasek: Lucerna. Na sporedu pa so še številne opere čeških in drugih avtorjev. V hiši Smetanovega divadla se dan za dnem vrstijo opere in baleti Smetane, Masseneta, Čajkovskega, Wagnerja, Leoncavalla, Puccinija, Dvořaka, Asafjeva, Webra, R. Straussa, Prokofjeva, Gershwina, Martinuja in drugih. V češki operi mogoče res ni najti velikih svetovnih pevcev in velikih glasovnih potenc, so pa izvrstni v igri, soigri in ubranosti. Solisti in zbori so izvežbani do skrajne možnosti precizno, da o orkestrih niti ne govorimo, katerih slava je znana — saj so čehi bili že od nekdaj mojstri godbe in mojstri različnih orkestrov. Scene v čeških operah so funkcionalne in lepe, nekatere kolikor je v operi sploh to mogoče — tudi moderne. Zelo bogati in lepo izdelani so kostimi. Nikjer ni opaziti skoparjenja, ne pri materialu ne pri izdelavi kostimov in scen. Najpridnejši ustvarjalec scen pri Narodnem divadlu za opero, dramo in balet je prav gotovo Josef Svoboda, nosilec odlikovanja za delo. V tretji hiši Narodnega divadla, to je v Tilovem divadlu — nekoč stanovskem — se razen Mozartovih oper (Mozart je tu dirigiral svojega Don Giovannija, zato se iz pietete do Mozarta igrajo v Tilovem gledališču Mozartove opere) vrsti dramski repertoar. V sezoni 1964/65 so do marca odigrali nova dela domačih in tujih avtorjev: Milana Kundere, Josefa Topola, Caseya, Williamsa, Holberga. Sicer pa so stalno na sporedu tudi drame, komedije in Mozartove opere iz prejšnjih sezon, n. pr. Shakespeare: Vesele žene Windsorske, Kar hočete, Molière: Namišljeni bolnik, Goldoni: Primorske zdrahe, A. Miller: Smrt trgovskega potnika, Sartre: Zaprti v Altoni, F. Frisch: Andora, Mozart: Beg iz Seraja, Don Giovanni, Figarova svadba, Začarana piščal, Rossini: Seviljski brivec. Največji uspeh v tekoči sezoni tako pri publiki kot pri kritiki je dosegla nova češka drama J. Topola «Konec pusta». Topol je postavil njeno dogajanje v češko vas in časovno na pustni torek, kjer spretno prepleta tipično maškerado in današnjo češko problematiko, narodni odbor in privatno tragedijo kmeta, ki ima na pol blaznega sina. Prav tako uspela je Milena Kundera drama «Imate ključe» z dogajanjem pod okupacijo. Obe predstavi je režiral zaslužni umetnik Otomar Krejca. Dobro sprejeta in lepo odigrana predstava v tekoči sezoni je Williamsa «Tramvaj, ki se imenuje poželenje», katero je režiral zaslužni umetnik igralec Viteslav Vejraška. V glavni vlogi Blanche je nastopila Dana Medrička laureantka drž. nagrade K. Gotvalda in ustvarila prepričevalen, subtilen in umetniško popolnoma dozorel lik. Ogromne uspehe, pogoste aplavze in mnogo smeha pri občinstvu ima Holbergova komedija «Jeppe s hribčka» z Rudolfom Hrušinskim v glavni vlogi. Hrušinsky je danes prav gotovo največji češki komik, katerega praška publika naravnost obožuje. Kdor je videl sovjetsko-češki film «Pokorno javljam» in češki film «Švejk» (novi film), se bo Hrušinskega lahko spomnil, ker je v obeh primerih igral glavni vlogi. Holbergovo komedijo Jeppe s hribčka je režiral režiser Narodnega divadla Jaroslav Pleskot (bil je nekoč sam igralec komik) ki ima pravi čut za mero in odličen smisel za celoto. Caseyeva igra Bobni očeta Neda je popolnoma propadla pri publiki in kritiki in je bila po nekaj odigranih predstavah odstavljena z repertoarja Narodnega divadla. Omeniti je treba še dve zelo uspeli predstavi iz sezone 1963/64, ki sta stalno na sporedu in sicer: Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je zrežiral Otomar Krejča in Frischovo «Andoro», ki jo je zrežiral Jaroslav Pleskot. Piše Stane Starešinič (Se bo nadaljevalo)

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1965-04-3601-3700_3794
Report a problem to oder@slogi.si.