Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Kafka je avtor, ki ga je treba čutiti

S. Šlamberger, Ljubljanski dnevnik, 7. 4. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Sanje, nemir, strah - to je Josef K. kmalu po začetku »Procesa« v prizoru, ki ga je z DANILOM BENEDIČIČEM posnel Leon Dolinšek PRED JUTRIŠNJO PREMIERO V LJUBLJANSKI DRAMI SNG Kafka je avtor, ki ga je treba čutiti Razgovor z Danilom Benedičičem, nosilcem glavne vloge v dramatizaciji »Procesa« Franza Kafka Po poldrugem mesecu bo jutri zvečer v ljubljanski Drami SNG nova, šesta letošnja premiera. »Proces« Franza Kafke, najznačilnejše in najbolj znano prozno delo začetnika novih tokov v književnosti našega stoletja, je našlo pot tudi na gledališke odre v dramatizaciji Andréja Gida in J. V. Barraulta. To dramatizacijo bomo gledali jutri na ljubljanskem dramskem odru v režiji Balbine Baranović-Battelino ter v inscenaciji Marije Vogelnik. Glavno vlogo Josefa K. igra v »Procesu« DANILO BENEDIČIČ. Po včerajšnji prvi generalki je v našem predpremierskem razgovoru pripovedoval o svojem odrskem srečanju s Kafkom. S kakšnimi mislimi in občutki se po dveh velikih vlogah v sodobnih dramskih delih Behana (Talec) in Albeeja (Kdo se boji Virginije Woolf) srečujete z glavno vlogo v Kafkovem »Procesu«? »Za sodobno gledališče so vsi trije avtorji enako značilni, čeprav kot igralec čutim velike razlike med njimi. Za dramatizacijo Kafkovega »Procesa« se mi zdi, da je gledališko najmodernejša, tako glede na način igralske interpretacije kot tudi na način, kako povedati avtorjevo misel. Vloga Josefa K. je zanimiva in hvaležna za igralsko izpoved, skala občutij, ki je v njej, daje igralcu mnogo možnosti in velik igralski užitek. Kafka zelo cenim in sem prepričan, da je sodoben in da bo to ostal. Njegov tekst je tako zelo preprost, beseda sama je lahka, skriva pa veliko težo. V tem vidim še posebno vrednost avtorja in tudi podobnost z našim Cankarjem. Igralski slog, ki ga terja uprizarjanje Kafka, je gotovo najtežji za interpreta Josefa K.? »Dramatizacija, njegov notranji eksperiment pa je za igralca psihično močno naporen, brez intenzivne kontrole neizvedljiv. Vsa predstava gre v drugo, groteskno smer, Josef K. pa mora ostati normalen, le tako lahko popelje gledalca v to grenko atmosfero. Vseskozi čutim ob ustvarjanju tega lika hkrati veliko odgovornost do problema, ki ga Josef K. odpira in ki je v sodobnem življenju še toliko bolj boleč, zato je moja igralska naloga seveda še težja. Sicer Kafka sam nekje pravi, da skuša demaskirati realnost to, kar vidimo po tem demaskiranju, je tista groteska, ki učinkuje na bralce in gledalce strahotno, porazno. Josef K. uničuje sebe, da bi čimprej prišel do resnice, in v tem je njegova žrtev. Izhod vidi v načrtu: sebe izživeti, da s tem spoznaš svojo vrednost; v vse konflikte se spušča čisto načrtno in premišljeno — v tem je morda njegova subjektivna krivda, kolikor more biti krivde v odločitvi. Obstane pa pred spoznanjem, da je človek brez moči. Ta misel ni tuja sodobni dramatiki.« »Dramatizacija narekuje nekoliko stilno, malce ekspresionistično igro — figure naj bi bile nenavadne, strahotne, razen Josefa K. Je neke vrste analitik, v tem je njegova izolacija v okolju in v igralskem podajanju in njegov notranji nastop pa,« je zaključil Danilo Benedičič, »sem prepričan, da se o Kafku ne da veliko govoriti, treba ga je predvsem čutiti. Vsem čutiti.« S. ŠLAMBERGER

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.