Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Mozartova Cosi fan tutte

R. Ajlec, Ljubljanski dnevnik, 27. 4. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Mozartova Cosi fan tutte Predsinočnjim se je v Operi končno odigrala že nekaj časa napovedana in odlagana premiera komične opere Vse so enake (Così fan tutte) Wolfganga Amadeusa Mozarta. Tvorci njene uprizoritve, dirigent Ciril Cvetko, režiser Hinko Košak kot gost, scenograf Sveta Jovanović, kostumografka Saša Pavličeva in zborovodja Jože Hanc, so jo tolmačili kot igrivo, lahkokrvno pa nikakor ne burkasto delo, brez vsebinske teže, vendar ne brez globine, izrazito intimno, komorno zasnovano in so ji dali s tem prepričljivo pristno, z značajem glasbe skladno odrsko podobo. Celotni vtis njene zvočne realizacije je ta, da je prozorna in bolj tiha, kakor da nekdo polglasno pa zelo razločno nekaj pripoveduje. Režija ter inscenacija sta si poiskali izhodišča očitno v glasbi. Režiser je gibanje na odru tako rekoč koreografiral v močno stiliziranih, vendar ves čas zelo preprostih, lahko preglednih figurah; v igri in mimiki drži igralce v konvencionalnih mejah, ne dela situacij bolj dramatičnih, kot so, vendar jih tolmači dovolj izrazito in je tudi tu v svojih namerah vselej lahko razumljiv. Prav tako stilizirana, mirna, v izbiri predmetov in barv zelo izčiščena, pregledna in lahko razumljiva je tudi inscenacija. Muzikalna interpretacija opere, njen notranji glasbeni potek, je nedvomno dobro zasnovana, gre v pravo smer; je šele na poti k tistemu čarobnemu učinku, ki ga dosegajo mojstrske poustvaritve (npr. salzburška Karla Böhma), vendar ga daje že slutiti. Pevski team, Zlata Ognjanović in Božena Glavak (Fiordiligi in Dorabella), Rudolf Francl in Marcel Ostaševski (Ferrando in Guglielmo), Miljenko Grozdanić kot gost z večinoma zelo zadovoljivim izgovarjanjem slovenščine in Sonja Hočevar (Don Alfonso in Despina), je v tehniki in glasovni zmogljivosti močno izenačen in na visoki ravni, muzikalno pa vlogi Ognjanovićeve in Francla še nekoliko izstopata, to pa je pogojeno že v sami partituri. Po igralski plati je vredno pred vsemi omeniti igralski lik, ki ga je dal Don Alfonsu Miljenko Grozdanić. Do zadnjega kotička gledališče ni bilo polno. Občinstvo je bilo skraja nekam nejevoljno, da so ga iztrgali iz nedeljskega počitka, pa se je začelo ogrevati in je po predstavi že razvneto odhajalo. R. AJLEC

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.