Deset zank bi bilo dovolj
Lojze Smasek, Večer, 23. 4. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Deseto Sterijino pozorje
Deset zank bi bilo dovolj
NOVI SAD, 23. aprila (Piše naš poročevalec). Nogavica iz sto zank, njen avtor Aleksander Popovič jo je proglasil za farso in memoriam, ni v bistvu nič drugega kot igračkanje z besedami, čigar vrednost oziroma zanimivost je omejena zgolj na zelo drobne enote stavkov, skupin stavkov ali prizorov. Kot celota je za ta gledališki tekst presneto utrudljiv in pravzaprav nepotreben, saj bi bil s četrturnim ali polurnim igračkanjem, povezovanjem najbolj nepovezljivih besed in iz njih porojenih čudnih zabavnih, pa tudi otožnih poetičnih situacij, dosežen isti oziroma boljši učinek, ker bi gledalec ne imel priložnosti, da bi se zaradi prevztrajnega ponavljanja in kopičenja besednih smislov in nesmislov naveličal paranja te Nogavice s sto zankami ali si zaželi raje Nogavico z desetimi zankami.
Popovičeve ambicije, ki jim (v detajlih) duhovitosti nekakšne življenjske sorodnosti ne gre povsem odrekati, se pa niso uresničile tudi na dramaturški ravni celotnega teksta. Ponavljanje in kopičenje nista imela svoje funkcije, svojega smisla, svoje dramaturške nujnosti, ko bi bil niz prizorov, torej dramska celota, organiziran na enak oziroma podoben način kot posamezni (uspeli) prizori.
Odrska postavitev tega v manjših dozah zabavnega in sprejemljivega teksta je bila imenitna: režija Nebojše Komadina ni samo verno ustvarjala vse avtorjeve naturalistične domislice, temveč poleg tega še izredno kakovosten teater, sočen, živ in vabljiv.
Pomembno pomoč za vse svoje zamisli je imel v ansamblu treh polnokrvnih igralcev - Petra Kralja (možato zagovedno težkega Dragoljuba), Dušana Kolumbovskega (potepuško politočutkovskega Veljo) in Dragico Novakovič (staro »frajlo«, ki razvnema in obenem plaši srci Dragoljuba in Velja).
To je bilo za konec včerajšnjega dneva, pred tem pa se je končala letna skupščina zveze dramskih avtorjev Jugoslavije. Za novega predsednika je bil izvoljen Marjan Matkovič, za podpredsednika pa Djordje Lebovič in Janez Žmavc.
Zaradi nekompletnosti žirije (Bojan Stupica in Tošo Dobac sta bila odsotna) I. mednarodne razstave gledališke fotografije, prve takšne manifestacije na svetu, so bili že včeraj proglašeni nagrajenci.
Prvo nagrado za kolekcijo fotografij je prejel Mogens von Haben (Danska), drugo pa Dimitrios Harissiads (Grčija). Nagrade za posamezne fotografije so prejeli Hirschfed (NDR), Koncz (Madžarska), Svoboda (ČSSR) in pa Link ter Trepanowski (Poljska).
Loize Smasel
- Categories
- Gledališče Nagrade Dramatika Festivali
- Note
- Sterijino pozorje;
- Archival material identifier
- 1965-04-3701-3800_3612