Kralj na Betajnovi
Celjski tednik, 23. 4. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
NOVA PREMIERA SLG 231
KRALJ
BETAJNOVI
Danes zvečer bo v Slovenskem ljudskem gledališču premiera Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. To delo je bilo z vsem premislekom odbrano za uprizoritev v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Z 1945. letom je bilo namreč zaključeno obdobje, katerega družbene silnice so rojevale ljudi, kakršne je Cankar izoblikoval v tej drami, in jih zapletale v družbene spopade.
Kljub temu, da je Cankar dramsko zgodbo zajel iz našega neposrednega družbenega dogajanja v svojem času, dandanes menda ne kaže »Kralja na Betajnovi« uprizarjati v historicistično korektni obnovi takratne družbe. Sodobna uprizoritev mora predvsem izluščiti temeljna družbena in etična nasprotja in jih posplošiti na naše kapitalistično obdobje v celoti.
Tragičnost Kantorjeve osebnosti mora dandanes preiti v zavest gledalcev prav zaradi svoje družbene in zgodovinsko dialektične nujnosti. V dramskem besedilu je moč najti izhodišča za predimenzioniranje karakteristik glavnih akterjev. Možno bi jih bilo usmeriti celo v karikaturo ali tragično herojstvo. Nam pa se zdi, da je treba ravnanje dramskih oseb ujeti v razumne in naravne meje. Prav s tem naj se v popolnoma jasni osvetlitvi pokažejo bistvene poteze mladega slovenskega kapitalizma, preko njega pa kapitalizma in njegovih etičnih prelomov sploh. Od tistih časov nas namreč ločita že dve in več desetletij, zato nam obdobja, ki ga je Cankar upodobil, ni treba prikazovati z borbeno gledališko zaostritvijo, marveč s človeško analizo ljudi, ki smo takšno družbeno ureditev zamenjali za višjo in boljšo.
Kakor tudi je družbeni okvir »Kralja na Betajnovi« osnovni votek dramskega tkiva, je vendarle najbolj interesantna notranja drama glavnega junaka Kantorja. Človeška tragika kapitalista, ki ga kapitalistični sistem po nuji svojega mehanizma tira v hudodelstva, ob katerih se mora vedno znova konfrontirati z etičnimi normami, je gotovo najdragocenejša umetniška sestavina Cankarjeve drame. Današnja interpretacija Kantorjevega kompleksa ne more biti več obremenjena z ibsensko grozljivostjo niti ne poudarjeno napeljana v ničejanske vode.
»Kralj na Betajnovi« je zrežiral Juro Kislinger, sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič.
CELJ. TEDNIK 23. IV. 65.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče
- Producers
- SLG Celje
- Productions
- KRALJ NA BETAJNOVI, Kislinger, 1965
- Archival material identifier
- 1965-04-3701-3800_3682