Ob prvi predstavi «Gledališča mladih 65»
Savina Remec, Primorski dnevnik, 30. 5. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
V SREDO 2. JUNIJA V KULTURNEM DOMU
Ob prvi predstavi
«Gledališča mladih 65»
V sredo 2. junija ob 21. uri bo prvič nastopilo v gledališki dvorani Kulturnega doma «Gledališče Mladih 65» s Sylvanusovo dramo Korczak in otroci ter z montažo pisem na smrt obsojenih.
Koko je prišlo do rojstva te igralske skupine?
Odgovor je preprost, iz ljubezni do gledališča. Bilo je lanske jeseni, ko se je med nami porodila zamisel, da bi ustanovili tržaško igralsko skupino v kateri bi lahko sodelovali ob prostem času tudi tisti, ki so zaposleni v službah ali pa študirajo. Omenili smo misel nekaterim in spoznali, da uresničitev nove igralske skupine bi ne bila utopija. Zbrali smo krog mladih ljudi, ki se že ukvarjajo z gledališčem, bodisi da nastopajo pri poklicnem gledališču bodisi da nastopajo pri Radijskem odru, ali obiskujejo kake gledališke šole, ali pa enostavno, da si želijo igrati.
In tako je prišlo do prvega sestanka, kjer smo razpravljali, kakšno lice naj bi imelo to gledališče. Vrstili so se sestanki in končno smo si zastavili pot, po kateri naj krenemo. Skupina naj bi izbirala sodobna kvalitetna dela, ki bi posredno ali neposredno izražala probleme, potrebe in želje, ki jih občuti vsa današnja mladina, oziroma današnji človek, posebno pa slovenska mladina v zamejstvu. Naš glavni namen je obramba narodnega obstoja, s tem v zvezi obujanje mladine k narodni zavesti in k aktivnosti ter odstranitev vseh tistih uničujočih pregrad, ki so nastale že pred mnogimi leti, deloma upravičeno deloma neupravičeno, zdaj pa popolnoma neupravičeno ločujejo Slovenca od Slovenca. Idealno bi bilo, ko bi lahko uprizarjali gledališka dela tukajšnjih avtorjev. Pozanimali smo se, vendar razen že v Trstu uprizorjenih del nismo zasledili ničesar.
Odločili smo se za delo Erwina Sylvanusa Korczak in otroci. Drama obravnava na svojski način nacistično preganjanje Judov na Poljskem in s psihološko poglobljenostjo rešuje problem krivde in resnice. Avtor pravi, da si te igre ni izmislil, Samo napisal jo je. Čas, v katerem se je ta zgodba prvič zgodila, je bilo leto 1942. Gre za človeka, Janusza Korczaka, o katerem gre glas, da ni nikoli lagal, le enkrat, prav na kraju je lagal iz ljubezni. Ne gre za izmišljeno usodo. Za resnico gre. Delo se nam je zdelo zanimivo po tematiki in dramaturški obdelavi. Na odru nastopajo igralci v vlogah igralcev, šele nato se spremenijo v prave akterje in spet so igralci in spet so pravi akterji. Nastopajo v privatnih oblekah, rekvizitov ni, razen nekaj stolov, škatle z zidaki in ene garete. Avtor postavlja Korczaka, zdravnika v židovski sirotišnici, ki je nekak simbol humanosti in ljubezni, v konflikt z esesovskim oficirjem, simbolom nasilja in sovraštva. In čeprav navidezno zmaga nasilje, v resnici je humanost in ljubezen tista, ki kot žrtev pridobi neuničljivo vitalnost in s tem zmago nad nasiljem in sovraštvom.
Da bi se tudi mi pridružili k vsem splošnim proslavam odporniškega gibanja in se odžili spominu vseh žrtev nacizma v boju za svobodo, smo ta namen želeli podkrepiti še z branjem pisem na smrt obsojenih. Jožko Lukeš, član Slovenskega Gledališča v Trstu, ki oboje režira, je napravil montažo teh pisem. Zbral je pisma raznih narodov in raznih političnih stremljenj ter jih zlil v celoto kot mogočen krik v večno svarilo, v večno opozorilo....
Omenila sem, da Jožko Lukeš režira oba dela predstave. Krivična bi bila, ko bi rekla, da samo režira, pomaga nam pri vseh težavah z nasveti in delom. Zato smatram za dolžnost, da se mu v imenu naše skupine za požrtvovalno delo najiskrenejše zahvalim. Zahvaljujemo se tudi Slovenskemu gledališču za tehnično in moralno pomoč. In upamo, da nam bo ostalo vedno naklonjeno ter nam bo pomagalo s kakim režiserjem ali igralcem dvigati našo kvalitetno raven.
Zakaj smo si dali ime «Gledališče Mladih 65»? Skupino sestavljajo sami mladi - po letih, predvsem pa po duhu. Predvsem pa smo si izbrali to ime zato, ker bi želeli dobiti stik z mladino, oziroma vzpostaviti uspešen dialog med mladimi na odru in mladimi v dvorani; z drugimi besedami: mladina igra mladini. Naša skupina je odprta vsakomur in, zato vabimo ter z veseljem sprejmemo vsako novo moč in tudi... pomoč.
Želeli bi, da bi ta skupina ostala veliko časa pri življenju in bi plodno delovala. Nam bo uspelo to uresničiti? To bo odvisno od nas samih, od naše volje. Če bo volja dovolj močna, bo zmogla premagati vse, še tako velike težave.
SAVINA REMEC
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Ljubiteljsko gledališče
- Producers
- SSG Trst
- Archival material identifier
- 1965-05-3901-4000_3994