Mačka na vroči pločevinasti strehi
Dušan Jovanović, Tribuna, 19. 5. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
mera za mero
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
Janez Vrhunc, režiser tega karamboliranega spektakla, je izpričal malodane presvojeglavo vizijo Williamsove dramatike. Posebnost te vizije je melodramatični sentimentalizem, kombiniran z nepristno napihnjeno teatraliko, ki se najbolje kaže predvsem v tistih scenah, kjer nedvoumno prihaja do izraza čutno emocionalni svet Williamsovih junakov. V idejni interpretaciji Mačke je Vrhunc veliko bolj eksakten, a hkrati veliko manj liberalen. Odnosi so postavljeni sicer dosledno, mnogo pretogo. Vzdušje predstave determinirata predvsem ti posebnosti, ki v marsičem prispevata, da se drama socialne psihoanalitične tišine, človeške odtujenosti in krute zatrte osamljenosti sprevrže v histeričen igrokaz živčno razrvanih ljudi z določenimi interesi in dokajšnjim srčnim kapitalom. Mačka na vroči pločevinasti strehi postane v tem hipu drama grobih dimenzij, velikih strasti in velikih problemov. Ravno to pa po mojem mnenju še približno ne odgovarja avtentični resnici konfliktov, ki smo jim priča. Vse tisto vmesno, prehodno, med vidne, označene in razpoznavne gledališke znake vrinjeno tkivo je bilo zanemarjeno. Ostala je reportažna ropotarnica, ostali so divji kriki, ostri pogledi, prazni in nefunkcionalni mizanscenski koraki in pohodi, ostala je podoba Alenke Svetelove v spodnjem perilu, ostal je pošastno kričeč spomin na ognjemet, pa glasbeni vložki, podložki, nadložki in končno tega pa le nikar ne pozabimo tudi glasbena poanta: črnska duhovna pesem, neznansko osladna in nesmiselna ravno zaradi namenov, v katere je bila izrabljena. Spominjali se bomo tudi obupno nesmiselno uporabljenega železja in drugih scenografskih pomagal (Uroš Vagaja) pa še česa.
Predvsem gre resna zahvala Francu Presetniku kot očetu in Daretu Ulagi kot Bricku, da je ta spektakulus vendarle za silo prebavljiv gledališki večer.
Franci Presetnik je upodobil lik mogotca z ameriškega juga z razumno kontroliranimi realističnimi prijemi, kar je dajalo njegovi kreaciji neko svojevrstno barvitost. Brick Dareta Ulage je bil zanimiv, predvsem zaradi povsem zanemarjene vnanje navlake in prenosa pomenskega središča igre na mikro izraznost notranjega refleksnega reagiranja.
V celoti gledano in na kratko povedano je Tennesseejeva Mačka na vroči pločevinasti strehi ena tistih predstav letošnje sezone, ki MG ljubljanskemu ne bodo prinesla omembe vredne časti ali slave.
Dušan Jovanović
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Janez Vrhunc Tennessee Williams Dušan Jovanović Alenka Svetel Uroš Vagaja Dare Ulaga Franci Presetnik
- Producers
- Mestno gledališče ljubljansko
- Productions
- MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, Vrhunc, 1965
- Archival material identifier
- 1965-05-3901-4000_4003