TV tuči potreb in pogojev
Delo, 24. 5. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
TV tuči potreb in pogojev
Ugotovitve in priporočila zveznega prosvetno kulturnega zbora
Delovna skupina za televizijo pri prosvetno kulturnem zboru zvezne skupščine je imela nalogo, preučiti položaj in probleme televizije in na zadnjem zasedanju podati zboru ustrezne predloge, ki bi prispevali k nadaljnjemu izboljšanju gmotnega in družbenega položaja televizije pri nas, da bi lahko izpolnila svojo družbeno in kulturno vlogo.
Potem ko so na sejah vsestransko preučili aktualne probleme v zvezi s položajem in nadaljnjim razvojem televizije, so ugotovili naslednje:
Od leta 1956 ko je bila televizija osnovana se je število televizijskih sprejemnikov povzpelo na 205.000. S temi sprejemniki lahko polovico ozemlja naše države spremlja televizijski program. Od ustanovitve televizije so bili zgrajeni trije studiji, 43 oddajnikov, več kot 100 repetitorjev, program pa je zagotovljen približno pet ur na dan. Če upoštevamo razmere, v katerih je televizija delala, gmotne in kadrovske možnosti, ki so ji bile na voljo, lahko rečemo, da je zavzemala čedalje pomembnejše mesto v našem političnem in kulturnem življenju. Obstajajo pa še velikanske potencialne možnosti in upravičene družbene zahteve po njenem delovanju na vseh področjih družbenega in kulturnega življenja, ki še zdaleč niso izkoriščene.
Upoštevaje, da pri enem televizijskem aparatu spremlja program povprečno 5 do 10 ljudi, potem je realno, če rečemo, da gleda vsak dan program okrog 2 milijona ljudi. Televizija je nedvomno postala poleg radia najbolj množično informacijsko sredstvo.
S svojim skupnim jugoslovanskim programom prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ustvarjalnosti naših narodov na vseh področjih kot tudi k njihovemu nadaljnjemu zbliževanju. Odločno je premagala zaprtost kulturnega življenja številnih naših področij. Prenose kulturnih prireditev, dram in otroških oddaj hkrati množično spremljajo v vseh krajih naše države.
Kar zadeva vpliv televizije na izobraževanje prebivalstva, opozarjajo dosedanje izkušnje z oddajanjem tega programa na velikanske potrebe po tej vrsti programa, čeprav tudi tu spričo čedalje večjega razmaha šolstva niso izkoriščene vse možnosti, ki jih skriva to bogato izrazno sredstvo.
Vendar je bilo poleg nedvomnih uspehov, doseženih v razvoju televizije, ugotovljeno, da razvojni tempo televizije resno zaostaja za družbeno-ekonomskim napredkom in potrebami države. Poleg pomembnih uspehov, kar zadeva pokrivanje naše države s televizijskim programom, še zmeraj zaostajamo ne le za evropskimi, temveč tudi za številnimi manj razvitimi državami na svetu. Svetovno povprečje je 24 gledalcev na televizijski sprejemnik, evropsko 15, medtem ko je pri nas 93 gledalcev na televizijski sprejemnik.
Vzrok za takšen položaj je v mnogočem še zmeraj nezadostno število televizijskih naročnikov, nizka raven tehnične opremljenosti televizije, kar je posledica nezadostnih vlaganj v njen razvoj kot tudi dejstvo, da je radio doslej finančno, organizacijsko in kadrovsko razvijal televizijo. Zategadelj tudi radio zaostaja v razvoju.
Člani delovne skupine so dognali, da je temeljni pogoj za nadaljnji razvoj televizije razširitev števila televizijskih naročnikov, s čimer bi najbolj normalno in v kratkem času zagotovili samofinanciranje televizije.
V tesni zvezi s povečanjem števila televizijskih sprejemnikov je njihova proizvodnja. Skupina meni, da bi bilo treba preučiti možnosti za znižanje cene domačim aparatom, za njihov širši asortiment in za ugodnejše pogoje pri nakupu televizijskih aparatov na obroke kot tudi možnosti za povečan uvoz. S temi ukrepi bi učinkoviteje zadostili potrebam državljanov ter ustvarili ugodnejše razmere za hitrejši razvoj televizije.
Odločnejša akcija družbeno političnih skupnosti, organov uprave in delovnih organizacij, tako z namenom hitro povečati število naročnikov kot tudi rešiti omrežje televizijskih oddajnikov in repetitorjev, je najzanesljivejša pot za stabilizacijo finančnih virov, neogibnih za nadaljnji razvoj televizije.
Sedanja socialna struktura televizijskih naročnikov ni zadovoljiva. Večina naročnikov so uslužbenci in obrtniki, nato delavci, najmanj aparatov pa je na deželi, v družbenih domovih in šolah. Od skupno 205.000 sprejemnikov jih je samo 1364 v družbenih organizacijah, šolah, domovih in internatih, kar je skrajno nezadostno, če upoštevamo vlogo, ki naj jo ima televizija na področju izobraževanja.
Na sejah delovne skupine je bilo ugotovljeno, da televizijski program še zmeraj ni zadovoljiv niti po obsegu niti po strukturi, predvsem zaradi nerešenih osnovnih gmotno-tehničnih problemov televizije. Zadostuje omeniti, da bi sedanji obseg televizijskega programa, ki ga oddajajo trije studiji, zahteval okrog 10 studijev, če bi ga organizirali po normah, ki veljajo v razvitejših državah.
V zvezi z možnostmi za večje izkoriščanje televizije v izobraževanju skupina poleg določenih rezultatov na tem področju meni, da je treba ta vprašanja spoznavati in reševati predvsem v republikah, skupaj s prosvetnimi organi, ustreznimi strokovnimi institucijami in znanstvenimi instituti. Prav tako je bilo poudarjeno, da bo neogibno treba zagotoviti ustrezna sredstva zainteresiranih izobraževalnih institucij in drugih družbenih faktorjev, tako v financiranju edukativne televizije kot tudi v širjenju števila televizijskih aparatov v šolah in izobraževalnih institucijah.
Kar zadeva vlogo televizije v procesu strokovnega izpopolnjevanja delovnih ljudi, bi bilo treba poiskati takšno vsebino in oblike angažiranja televizije, ki bi najučinkoviteje podprle ta proces. Skupina je posebej opozorila na možnost, da bi včlenili televizijo v sistem izvenšolskih oblik izobraževanja kadrov v delovnih organizacijah, pri čemer bi bilo mogoče številna vprašanja v zvezi s financiranjem tega programa hitreje reševati. Skupina meni, da bi bilo pri izdelavi sedemletnega družbenega plana kot tudi pri obravnavanju aktualnih problemov šolske reforme treba upoštevati probleme v zvezi z izobraževalno vlogo televizije in njene možnosti na tem področju.
V debati o problemih, ki zadevajo poslovanje televizije, je bilo ugotovljeno, da ji je v sedanjih razmerah zaradi nezadostno razvite tehnične baze iz sredstev, ki pritekajo samo od radijske in televizijske naročnine, onemogočena večja akumulacija in hitrejše izpolnjevanje nalog. Zategadelj je treba, kot meni delovna skupina, resno preučiti možnosti za zagotovitev dolgoročnih kreditov televiziji. Prav tako bi bilo treba preučiti možnosti za realnejše usklajevanje naročnine z gibanji cen in osebnih dohodkov državljanov. Neogibno je treba preučiti možnosti namenskih vlaganj v republikah za gradnjo televizijskih studijev. Ekonomska krepitev televizije bi prispevala k njeni večji samostojnosti in zmožnosti za nadaljnjo rešitev materialne baze in izboljšanje obsega strukture in kvalitete programa.
Delovna skupina za televizijo končno znova poudarja, da je temeljni pogoj za nadaljnji razvoj televizije zagotovitev širših materialnih temeljev za njeno delovanje, od česar je močno odvisna izpolnitev kulturne in družbeno-politične funkcije, ki jo ima televizija.
Delo 24.V
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Archival material identifier
- 1964-05-2301-2400_2345