Slovaška "Antigona"
M. Stante, Delo, 30. 5. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Gledališče
Slovaška
,,Antigona"
Drevi v ljubljanski Drami
prva predstava gostov iz Bratislave
Kakor smo že poročali, bo Slovaško narodno gledališče iz Bratislave gostovalo v Ljubljani v dneh od 30. maja do 1. junija s tremi dramskimi deli, ki sodijo v vrh njihovega repertoarja: z dramo Petra Karvaša »Antigona in drugi«, s komedijo Carla Goldonija »Pahljača« in z dramo Edwarda Albeeja »Kdo se boji Virginije Woolf«.
Drevi nam bodo gostje predstavili »Antigono in druge«. Zato nekaj besed o osrednji osebnosti sodobne slovaške dramatike, o Petru Karvašu.
Peter Karvaš je trenutno prav gotovo najbolj igran avtor v Slovaški, saj je Drama Slovaškega narodnega divadla izvedla doslej čez dvajset njegovih del. Med najbolj pomembne sodijo »Polnočna maša«, »Hanibal pred vrati«, »Vrnitev v življenje«, »Ljudje iz naše ulice« in še druge. Zlasti »Antigona in drugi«, »Polnočna maša« ter komediji »Diplomati« in »Velika lasulja« pomenijo vrhunec slovaške dramatike.
Že dvajset let piše drame in komedije, pri čemer izbira pretežno meščanske teme. Mnoga njegova dela so z uspehom prodrla na odre kakih šestdesetih inozemskih gledališč. Največ pa so ga igrali na Madžarskem, Poljskem, v ZSSR, Romuniji, Bolgariji, na Kubi, v Argentini in v obeh Nemčijah. Peter Karvaš je kot avtor doživel svoj krst v Jugoslaviji l. 1963 z »Antigono« v Narodnem pozorištu v Titogradu.
Karvaš je vsestranski literat, saj je napisal doslej že tudi mnogo romanov in satiričnih zgodb, znan pa je tudi kot filmski scenarist, pomemben publicist in novinar. Po poklicu je docent na Visoki šoli glasbenih umetnosti (igralska akademija) v Bratislavi.
Karvaševa »Antigona in drugi« je drama o sodobnem človeštvu. Postavljena je v fašistično koncentracijsko taborišče. Za moto se je Karvaš poslužil Sofoklejevih besed: »Mnogo tega je danes na svetu močnega, nič pa ni močnejše od človeka«. Vendar je Karvaševa »Antigona« drugače zastavljena kot antična. Zrasla je iz vere, iz konstatacije, da je človek povsod in da človek nikjer ni sam.
V »Antigoni in drugih« stoji pred nami človek, ki ga ni mogoče ubiti in uničiti. Čeprav ima danes drugačen obraz in drugačno ime, kot ga je imel včeraj, je v resnici vedno pričujoč. Stoji na straži idealov, za katere so šli v smrt njegovi predhodniki, tu je kot večni simbol zmage teh idealov. Ne pripada nobeni rasi ali narodu, saj izraža edini nazor o svetu, kateremu velja prihodnost. V koncentracijska taborišča lahko zapro na stotisoče ljudi najrazličnejših vrst, toda brezpomembno je misliti, da se med njimi nahaja oni edini, brez katerega ideali ne bi mogli več živeti. Tako je nova »Antigona« povezana z »onimi drugimi«, v tem je očiščujoče upanje, potem ko junak v pretresljivi tragediji propade.
Režiser »Antigone« je zaslužni umetnik drame Slovaškega narodnega gledališča iz Bratislave Jozef Budsky, ki je v minulih sezonah režiral številne predstave tega gledališča. Scenograf in kostumograf je Zbynek Kolár, glasbo je prispeval Ladislav Simon, igrajo pa Zdena Gruberová, Viera Strnisková, Ctibor Filčik, Olga Budská, Štefan Kvietik, Vladimir Durdik, Rudolf Latečka in lavreati državne nagrade Elo Romančik, Viliam Zaborsky, Julius Páňtik in František Dibarbora. Tehnično vodstvo je v rokah ing. Pavila Fábryja.
M. STANTE
POSTAVA IZ SODOBNE »ANTIGONE« član gostujočega bratislavskega ansambla Viliam Záborsky.
- Categories
- Gledališče Gostovanja Dramatika
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Note
- Slovaško narodno gledališče iz Bratislave; napovednik; fotografija; Viliam Záborsky;
- Archival material identifier
- 1965-05-3901-4000_4049-4050