Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Večer vrhunskih baletnih solistov

Maja Levstik, Ljubljanski dnevnik, 21. 5. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Večer vrhunskih baletnih solistov Z večerom bleščečih solističnih točk se je ljubljanskemu občinstvu sinoči po nadvse uspelem gostovanju v Beogradu predstavil Bolšoj balet iz Moskve, ki pomeni vrh baletne umetnosti v svetu. V kratkem baletu »Chopiniana« in efektnem divertissementu devetih točk se je na zanje veliko pretesnem odru ljubljanske Opere zvrstil bleščeč niz briljantnih solistov tega vrhunskega umetniškega ansambla, odnegovanih na tradiciji najpopolnejše baletne šole na svetu. »Chopiniana« je balet, sestavljen iz Chopinovega Nokturna, dveh Mazurk, Preludija in dveh valčkov, transponiranih v instrumentalni medij celotnega orkestra. Postavljen je v prvotni, kristalno čisti Fokinovi koreografiji. Očaral nas je s čudovito mehkim in rahlim prelivanjem solističnih plesov, duetov ter nevsiljivo gracioznega zbora plesalk v ozadju odra. Solisti S. Adrihajeva, R. Kareljskaja, M. Liepa, I. Vasiljeva, L. Ivanova in N. Toborko so s tehnično čudovito dovršenim plesnim gibanjem, polnim poezije, v zanosu prelepih plesnih linij utelesili sleherni kristalni ton Chopinove glasbe. »Chopiniani« je sledila prva točka Divertissementa »Poloneza in Krakovjak« iz Glinkove opere »Ivan Susanin« (koreograf Rostislav Zaharov), ki jo je ritmično precizno in z velikim temperamentom odplesala vrsta plesnih parov, oblečenih v razkošne kostume poljskih plemičev. Se posebno je izstopal karakterno obarvani ples prvih štirih plesnih parov. V izredno usklajeno odplesanem »Plesu štirih labodov« in v »Španskem plesu« iz »Labodjega jezera« (koreograf Aleksander Gorski) so se nam predstavile štiri mlade plesalke T. Popko, N. Poznjakova, L. Sivalova in A. Ščerbinina ter dva temperamentna plesna para A. Boguslavskaja z A. Simjačjovom in T. Varlamova z N. Simjačjovom. V »Pas de deuxe« iz Minkusove opere »Don Kihot« sta plesala N. Filipova in V. Tihonov, ki se odlikujeta po izredni tehnični virtuoznosti, »Gopaku« Solovjev-Sjédoja (koreografija R. Zaharov) pa je V. Antonov s svojimi vrtoglavimi preciznimi skoki do kraja napolnil pretesni oder. »Lovec in ptica« E. Griega (koreografija Leonid Jakobson, plesala S. Adrihajeva in D. Begak) in »Tri razpoloženja« skladatelja Skrjabina v koreografiji K. Golezovskega (plesala E. Čerkaskaja in A. Lavrenjuk) pa kažeta velike možnosti, ki jih nudi klasična baletna tehnika inventivnim, sodobnejši tematiki naklonjenim ruskim koreografom. Očiščujoč in zmagovit je bil ples »Pomladne vode« po glasbi Rahmaninova (plesala M. Kondratjeva in M. Liepa), v katerem sta plesalca, kot od pomladnih sap prignana, polna mladostne igrivosti napolnila ves prostor z živim uporom pomladi. Ob koncu prelepega večera, ki so nam ga poklonili člani Bolšoj baleta, pa nam je »Labodova smrt« skladatelja Saint Saënsa (koreograf M. Fokin) v nepozabni izvedbi Maje Pliseckaje, ta poslednji spev laboda, ki bo umrl in hiti ljubiti vse, kar bo kmalu izgubil, dokončno potrdil, kako veliko je poslanstvo baletne umetnosti tudi v današnjem času. Klasični balet v najplemenitejšem smislu besede, kakršnega goji Veliki ruski balet, je potreben tudi današnjemu človeku. MAJA LEVSTIK
Report a problem to oder@slogi.si.