Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Človeška toplota Verdijeve glasbe

SŽ, Ljubljanski dnevnik, 3. 6. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PRED DREVIŠNJO PREMIERO V LJUBLJANSKI OPERI Človeška toplota Verdijeve glasbe Razgovor z dirigentom Verdijeve »Moči usode« Radom Simonittijem Prav pred konec letošnje gledališke sezone, ko smo se sprijaznili z mislijo, da smo zalogo letošnjih premier na ljubljanskih gledaliških deskah že izčrpali, nas je ljubljanska Opera opomnila, da gledališka sezona še vedno traja — ne samo s ponovitvami že znanih dramskih in opernih predstav. Pod taktirko Rada Simonittija in v režiji Cirila Debevca nam je naše operno gledališče za drevi pripravilo premiero Verdijeve opere »Moč usode«, za katero je sceno pripravil Vladimir Rijavec, kostume pa Alenka Bartlova. Po včerajšnji generalki nam je dirigent RADO SIMONITTI povedal nekaj besed o premieri v ljubljanski Operi. »Ko smo iskali med Verdijevimi deli opero, s katero bi počastili njegov jubilej, smo se ustavili ob ,Moči usode. Ljubljana tega dela ni slišala že od konca dvajsetih let — takrat je bila to predstava, v kateri se je lepo uveljavil naš še mladi slovenski operni ansambel,« je začel Rado Simonitti. Več kot trideset let presledka je dolga doba? Kako, da smo tako dolgo čakali z novo uprizoritvijo?« »Verdi je bil vsako leto na programu naše opere, z novimi predstavami ali s ponovitvami in tako ,Moč usode' vse doslej ni prišla na vrsto. Zanimivo pa je, da so prav zdaj za Verdijevo proslavo naštudirala to opero kar tri naša gledališča, razen nas še Beograd in Reka. Zdi se mi, da smo našli zelo srečno solistično zasedbo za uprizoritev tega zahtevnega in lepega Verdijevega dela.« Kako bi lahko »Moč usode« prav na kratko označili? »Poslušati jo je treba s srcem, tako kot vsega Verdija. Z razumom bi pri tej operi bolj malo opravili, če bi se ozirali na libreto, drugače je seveda pri muziki. Verdijevo mojstrstvo je tudi tu popolno. Predvsem pa nam ta opera spet potrjuje spoznanje, kako čudovit muzik je bil Verdi: znal je ljubiti, znal sovražiti, znal odpuščati — v tem je bistvo človeške toplote v njegovi glasbi.«

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.