Mnogo dolgujem vašemu Cankarju
F. N., Delo, 19. 4. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
..Mnogo dolgujem vašemu Cankarju
Pogovor z dr. Manfredom Jähnichenom, prevajalcem iz slovenske književnosti
Pred odhodom iz Slovenije, kjer je bil gost Društva slovenskih književnikov, smo se pogovarjali z docentom Humboldtove univerze v Berlinu dr. Manfredom Jähnichenom, prevajalcem iz slovenske literature, o raznih možnostih za prevode slovenskih del v nemščino.
»Kako da ste se začeli zanimati za slovensko literaturo?«
»Moje zanimanje za slovensko kulturo in zlasti za književnost se je začelo pravzaprav po naključju. Kot absolventa Humboldtove univerze v Berlinu me je v zgodnji jeseni 1957 povabil g. Wolfram iz berlinskega gledališča Maksim Gorki', naj mu prevedem kak dramski tekst. Šlo je za Cankarjeve 'Hlapce', ki jih je tisto leto z velikim uspehom uprizorilo v Parizu Slovensko narodno gledališče in s katerih uprizoritvijo se je tedaj resno ukvarjalo gledališče Maksim Gorki. Za prevajanje sem nekaj tednov intenzivno študiral slovenščino kot avtodidakt. Ni mi bilo pretežko, ker zaradi svoje izobrazbe in zanimanja poznam tudi slovenščini sorodne jezike. Žal pa iz raznih, izvenliterarnih razlogov ni prišlo do prvotno programirane berlinske uprizoritve. Odtlej sem se za slovensko kulturo in literaturo močneje zainteresiral, pri čemer me je vodilo Cankarjevo veliko umetniško delo. Vrsta osebnih srečanj s predstavniki slovenskega kulturnega življenja, tako z dr. Bratkom Kreftom, Božidarjem Borkom in Lojzetom Filipičem, ko sem se leta 1957 kratek čas mudil v Ljubljani, Franom Albrehtom in Miletom Klopčičem v Bad Godesbergu ob mednarodnem kongresu prevajalcev, Lojzetom Krakarjem v Varšavi in Berlinu, je to moje zanimanje poleg znanstvenih stikov s prof. Antonom Slodnjakom, poglobilo. Prav posebno pa se je to zanimanje utrdilo med mojim štiritedenskim bivanjem v Sloveniji, ki mi ga je omogočila komisija za zveze s tujino pri Društvu slovenskih književnikov in ki mi je pravzaprav dalo potreben vpogled v bogato slovensko kulturno življenje.«
»Kaj ste doslej prevedli?«
»Moje prevajalsko delo iz slovenščine je relativno majhno, ker se koncentriram bolj na znanstveno in esejistično-kritično dejavnost, razen tega pa mi obveznosti na univerzi vzamejo mnogo časa in ob vsem tem sem prevajal še iz več drugih jezikov. Za berlinsko založbo 'Aufbau' sem pripravil večji izbor Cankarja, katerega izid je predviden za prihodnje leto, vsebuje pa med drugim Hlapca Jerneja, Na klancu, Martina Kačurja in vrsto Cankarjevih veličastnih krajših skic. Pripravljam pa antologijo klasičnih jugoslovanskih pripovednikov, kjer bodo zaradi pomanjkanja prostora zajeti od slovenskih pisateljev samo Levstik, Cankar, Prežihov Voranc, Juš Kozak, France Bevk, Miško Kranjec in Ciril Kosmač. Te bom prevedel oziroma redigiral že obstoječe prevode. Ob tem sem prevedel tudi nekaj slovenskih pravljic za zbirko 'Jugoslovanske pravljice', ki jih tudi sam prevajam. Te pravljice je izbral pesnik Grigor Vitez za berlinsko založbo 'Kinderbuch'. V berlinskem slavističnem klubu sem govoril o Cankarju. Da se tako zanimam zanj, je vzrok v tem, ker čutim dolžnost hvaležnosti za njegov opus, ki mu osebno mnogo dolgujem in ki zastopa vašo bogato kulturo. Upam, da se mi bo v prihodnje posrečilo, da tudi v posebni meri propagiram iz Berlina slovensko književnost, ker so pogoji dobri — originali in potreba naših bralcev, da spoznajo jugoslovanske literature, dani.«
»Kakšno je zanimanje za slovensko literaturo pri vas in kakšne so možnosti za prevode posameznih del in za njihove izdaje?«
»Tu seveda ne morem operirati z obveznimi podatki, saj veste sami, kako dolga je pot od zanimanja za določeno knjigo do njenega izida. Toda morda vam lahko rečem, da pri nas nekatere založbe, denimo berlinska založba Aufbau, založba Volk und Welt, založba Neues Leben, ravno zdaj začenjajo iskati eventualne možnosti za prevod del nekaterih vaših pisateljev, med drugim Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, C. Kosmača, Ingoliča, Bevka, Mire Mihelič, Ivana Potrča, Toneta Seliškarja in Bena Zupančiča. To je seveda za naše založbe relativno težavno, ker znanje slovenščine ne spada k splošnemu znanju nemškega intelektualca. Toda mislim, da se ob tem ne bo zavrla literarna izmenjava. Po vrnitvi bom obilico bogatih impulzov skušal posredovati dalje. Morda bi lahko posegli po dobrih prepesnitvah dr. Smerduja iz slovenske poezije ali po Messnerjevem prevodu Samorastnikov. Toda o neizvaljenem jajcu naj ne izgubljam besed. To velja tudi za naše mednarodno literarno povezovanje. Nadejam se, da bom kmalu lahko sporočil o tem kaj natančnejšega, namesto da bi govoril o možnostih.«
»Vaši vtisi pri nas? Kakšno se vam zdi naše kulturno življenje?«
»Težko je v nekaj besedah opisati lepe dni, ki sem jih preživel v Sloveniji in na katere se bom zelo rad spominjal. Bila je pravzaprav nepretrgana veriga globokih vtisov. Spoznal sem vašo lepo deželo, katere preteklost in sedanjost sem doumel v vsej razsežnosti v junaškem boju slovenskega ljudstva proti barbarstvu. Povsod sem naletel tudi na zanimanje za naše ljudstvo in njegovo ustvarjalno delo.«
F. N.
Delo 19. IV. 1964
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika Dramatika
- People
- Mile Klopčič Fran Albreht Ciril Kosmač Ivan Cankar Mira Mihelič France Bevk Fran Levstik Anton Ingolič Lojze Filipič Juš Kozak Miško Kranjec Bratko Kreft Božidar Borko Ivan Potrč Voranc Prežihov Lojze Krakar Janko Messner Grigor Vitez Tone Seliškar Anton Slodnjak
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Archival material identifier
- 1964-05-2301-2400_2391