Gledališko snovanje in čas
M. S., Večer, 12. 5. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Gledališko snovanje in čas
POSEBNO ZANIMIVI SO BILI POGOVORI, KAJ IN KAKO NAJ IGRAJO AMATERJI
Letošnja revija dramskih skupin mariborskega okraja je bila v znamenju vedrih del. Od sedmih predstav na prireditvi je bilo kar pet komedij. Zvrstile so se od povprečne Fermandove Z vrati treskajo in Marinčeve Ljubezni v kovčku pa do Anouilhove zelo zahtevne Ornifle ali Sapice. Zato je tudi pogovor o sodobni komediji, ki ga je vodil tajnik republiškega sosveta za dramatiko Marjan Belina, sprožil širšo polemiko, ki je prikazala uspehe in zlasti še napake v uprizarjanju vedrih del na slovenskih odrih.
Prav gotovo ni bila razveseljiva pripomba enega izmed režiserjev dramskih skupin, da naši amaterji smatrajo za trenutno največjega slovenskega komediografa Marjana Marinca. Take slave si Marjan Marinc, ki piše sicer uporabna odrska dela, najbrž ne lasti niti sam, saj uporabnosti nikakor ni mogoče istovetiti z umetniško vrednostjo. Marinčeva dramatika je predvsem enodnevna; medtem ko napiše novo delo, tisto, ki ga je napisal predtem, že izgublja svojo aktualnost. Vzrok za tako gledanje nekaterih naših amaterjev seveda ni njihova krivda, marveč pomanjkanje ustreznih vedrih del za amaterske in ni manj za poklicne odre. Pripomba, da je slovenska komediografija na psu, ni pretiravanje. Posebno nebogljeni smo Slovenci v sodobni satirični komediji, saj razen Mikelnovih satiričnih del nimamo skoro ničesar.
Ob takem pomanjkanju tekstov je pravzaprav težko svetovati kakšen naj bo repertoar dramskih skupin. Vsekakor je potrebna precejšnja iznajdljivost in boljše poznavanje domače in tuje klasike, kjer je vendarle precej dram in komedij, ki ne bodo nikdar zgubile svoje aktualnosti. In naši komediografi seveda ne bi smeli pozabljati na občinstvo, ki si želi aktualnih in kritičnih del, pa čeprav v slogu Culeta Pokornega ali Muzeja veščenih lutk.
Kaj naj amaterske skupine črpajo iz tuje dramske književnosti, posebno še iz komediografije, je odvisno od njihove zmogljivosti. Največ poguma v okraju je ponovno pokazalo amatersko gledališče Svobode Slava Klavora iz Maribora, ki je v režiji Janeza Karlina uprizorilo Anouilhovo komedijo Ornifle ali Sapica. Kljub nekaterim (nebistvenim) pomanjkljivostim pomeni predstava lep uspeh za režiserja, dramsko skupino in nepoklicno gledališko dejavnost. Odveč bi bilo razpravljati, ali je bil Ornifle Miloša Skergeta francosko bonvivantski ali pa je bilo njegovo veseljaštvo slovansko; takšen, kot je pač bil, nam je v soigri z zelo dobro Mileno Muhičevo, s Tinetom Križaničem, Vladom Kuharjem, Miro Turičnikovo, Metko Orešičevo, Magdo Zezlinovo, Zlatkom Ritlopom, Romanom Slugo, Alojzom Krmekom, Anico Urnautovo in Hildo Stropnikovo ugajal, kot nam je ugajala komedija v celoti. Če lahko amaterska skupina uprizori zahtevno delo na taki ravni, ima prav gotovo pravico, da ga uvrsti v repertoar.
primer v Ormožu, ko sta si predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora SZDL ogledala vse prireditve občinskega kulturnega tedna, da bi videla, ali je bil Ornifle Miloša Skergeta francosko bonvivantski ali pa je bilo njegovo veseljaštvo slovansko; takšen, kot je pač bil, nam je v soigri z zelo dobro Mileno Muhičevo, s Tinetom Križaničem, Vladom Kuharjem, Miro Turičnikovo, Metko Orešičevo, Magdo Zezlinovo, Zlatkom Ritlopom, Romanom Slugo, Alojzom Krmekom, Anico Urnautovo in Hildo Stropnikovo ugajal, kot nam je ugajala komedija v celoti. Če lahko amaterska skupina uprizori zahtevno delo na taki ravni, ima prav gotovo pravico, da ga uvrsti v repertoar amaterskih gledališč. Zlasti bi občinske komisije morale imeti na voljo podatke o delu skupin, kar bi naj bilo osnova za delitev sredstev. Zanimiv je primer v Ormožu, ko sta si predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora SZDL ogledala vse prireditve občinskega kulturnega tedna, da bi videla, kako se obrestuje denar, ki ga ta sicer ne bogata občina daje za kulturo. Precej kritičnih pripomb je bilo na pogovorih o nezadovoljivi organizaciji letošnjih medobčinskih revij, ko so nekatere komisije za dramatiko povsem odpovedale. Komisije namreč ne bi smele pozabljati, da bo kakovost dramskih predstav vedno bolj odvisna od njihove dejavnosti in strokovnega izobraževanja režiserjev in igralcev. Od pomoči občinskih komisij skupinam je močno odvisen tudi repertoar amaterskih gledališč. Zlasti bi občinske komisije morale imeti na voljo podatke o delu skupin, kar bi naj bilo osnova za delitev sredstev.
Posebno velik napredek je letošnja revija pokazala v delovanju madžarske skupine Svobode Lendava. Vsi navzoči so soglašali, da ta skupina, ki ima še več težav in stroškov pri sestavljanju svojega repertoarja kot slovenske skupine, potrebuje izdatnejšo pomoč domače občine in mariborskega okraja. Napredek v igri in sceni je bil izrazit tudi pri dramski skupini Svobode Črna na Koroškem, ki je zelo dostojno uprizorila Zmavčevo dramo V pristanu so orehove lupine. Prav imenitna je bila vloga Matilde v izvedbi dolgoletne igralke Mojce Simentingerjeve.
Pogovori o predstavah so opozorili med drugim na dokaj površne odnose med dramskimi skupinami in občinskimi komisijami za dramatiko, na neredno poročanje teh komisij okrajnemu sosvetu in na druge pomanjkljivosti, ki darsikdaj povzročajo nepravično delitev sredstev.
Prof. Jože Zrim v imenu prirediteljev revije čestita mladinski skupini MKUD Ali Kardoš s soboške gimnazije za predstavo komedije Kukavičje jajce
Gledališče za širši krog ljudi je eno izmed najpomembnejših načel poklicnih in nepoklicnih gledališč. To načelo bo mogoče izpolniti šele tedaj, ko družba od amaterjev ne bo zahtevala samo kvalitetnejša dela v boljši izvedbi, ampak bo te požrtvovalne ljudi pripravljena tudi moralno podpreti; pomagala jim bo urediti prostore za njihovo delo, prispevala bo denar za opremljanje prireditev in za vsaj občasno nagrajevanje strokovnega vodstva.
M. S.
- Categories
- Ljubiteljsko gledališče
- Archival material identifier
- 1964-05-2301-2400_2392